Pregled slovenskih stadionov
Zap. št. | Stadion | Mesto | Klub | Sedeži | Skupna kapaciteta |
1. | Arena Petrol | Celje | CM Celje | 13.006 | 13.006 |
2. | Ljudski vrt | Maribor | Maribor | 12.514 | 12.514 |
3. | Fazanerija | Murska Sobota | Mura 05 | 3.782 | 5.500 |
4. | Športni park | Domžale | Domžale | 2.726 | 3.000 |
5. | Bonifika | Koper | Koper | 2.683 | 3.000 |
6. | Športni park | Nova Gorica | Gorica | 2.310 | 3.000 |
7. | Spodnja Šiška | Ljubljana | Olimpija/Interblock | 2.308 | 2.500 |
8. | Mestni stadion | Ptuj | Drava | 2.207 | 3.000 |
9. | Športni park | Lendava | Nafta | 2.011 | 2.500 |
Ob jezeru | Velenje | Rudar | 1.822 | 2.500 | |
Stadion Primorja | Ajdovščina | Primorje | 1.670 | 3.000 | |
Športni park | Beltinci | Beltinci | 1.441 | 3.500 | |
Mestni stadion | Izola | Izola | 729 | 6.000 |
Povezave do predstavitev stadionov:
Zanimivosti: Največje tribune slovenskih stadionov
20.1. 2010 od admin
V kategoriji Novice, Stadionske novice, Zanimivosti
Comments Off on Zanimivosti: Največje tribune slovenskih stadionov
Pričenjamo z novo rubriko Zanimivosti, v kateri bomo predstavljali zanimive fotografije, dogodke, članke … iz sveta tribun in navijačev – tako iz Slovenije kot iz tujine.
Po predstavitvi slovenskih stadionov nas je zanimalo, katere so največje tribune v Sloveniji. Kot spodnjo mejo smo tokrat določili kapaciteto 2.000 sedežev. V izbor je tako prišlo 10 tribun.
1. mesto – 4.884 sedežev: zahodna tribuna – Arena Petrol
2. mesto – 4.409 sedežev: vzhodna tribuna – Ljudski vrt
3. mesto – 4.068 sedežev: zahodna (glavna) tribuna – Ljudski vrt
4. mesto – 3.601 sedežev: vzhodna (glavna) tribuna – Arena Petrol
5. mesto – 2.981 sedežev: severna tribuna – Arena Petrol
6. mesto – 2.442 sedežev: južna tribuna – Fazanerija
7. mesto – 2.154 sedežev: zahodna (glavna) tribuna – Športni park Nova Gorica
8. mesto – 2.103 sedežev: zahodna (glavna) tribuna – Športni park Domžale
9. mesto – 2.033 sedežev: južna tribuna – Ljudski vrt Maribor
10. mesto – 2.004 sedežev: severna tribuna – Ljudski vrt Maribor
Po zadnjem krogu ocenjevanja
13.1. 2010 od admin
V kategoriji Novice, Stadioni, Stadionske novice
Comments Off on Po zadnjem krogu ocenjevanja
Končna lestvica po enajstih predstavljenih stadionih – Ljudski vrt, Ob jezeru Velenje, Športni park Domžale, Arena Petrol, Stadion Primorje, Fazanerija Murska Sobota, Športni park Nova Gorica, Spodnja Šiška Ljubljana, Mestni stadion Ptuj, Bonifika Koper in Športni park Lendava – po različnih kriterijih.
Pri ocenjevanju smo upoštevali izgled stadiona ter tribuni za navijaški skupini – tako za domačo kot za gostujočo. Tako so stadioni, kjer so za navijače ustrezno poskrbeli, imeli že iz izhodišča občutno prednost pred stadioni, kjer so bili navijači zapostavljeni, ali celo obravnavani popolnoma nesprejemljivo. Kljub gospodarski krizi načrti za izgradnjo novih in posodobitev obstoječih stadionov po Sloveniji niso zapostavljeni, tako da si lahko v prihodnosti obetamo še nekaj novosti in posodobitev. Verjamemo, da bo to pomemben dejavnik pri povečanju števila gledalcev na slovenskih stadionih.
V prihodnje bomo stadionom namenili še nekaj pozornosti – predstavili bomo še kakšen stadion, seveda “izven konkurence”, ki ga torej ne bomo ocenjevali, ampak zgolj predstavili v sliki in besedi. V Sloveniji je namreč še kakšen stadion, ki si zasluži naziv stadion, na katerem se je nekoč igral kakovosten prvoligaški nogomet, še vedno stojijo stadioni, iz katerih so navijaške predstave še vedno zelo žive, čeprav na teh stadionih že vrsto let vlada navijaško mrtvilo. In vrgli bomo še kakšen pogled na že predstavljene stadione in njihove tribune.
SKUPNA OCENA:
1.Ljudski vrt 10
2. Arena Petrol Celje 9
3. Fazanerija Murska Sobota 7
4. Bonifika Koper 6
4. Mestni stadion Ptuj 6
4. Spodnja Šiška Ljubljana 6
4. Športni park Nova Gorica 6
4. Ob jezeru Velenje 6
9. Športni park Lendava 5
9. Športni park Domžale 5
11. Stadion Primorje 3
IZGLED STADIONA:
1. Arena Petrol Celje 9
1. Ljudski vrt 9
3. Fazanerija Murska Sobota 7
3. Športni park Lendava 7
3. Športni park Nova Gorica 7
3. Športni park Domžale 7
7. Bonifika Koper 6
7. Mestni stadion Ptuj 6
7. Spodnja Šiška Ljubljana 6
7. Ob jezeru Velenje 6
11. Stadion Primorje 3
DOMAČA TRIBUNA:
1. Ljudski vrt 10
2. Arena Petrol Celje 9
3. Fazanerija Murska Sobota 8
4. Bonifika Koper 6
4. Mestni stadion Ptuj 6
4. Spodnja Šiška Ljubljana 6
4. Športni park Lendava 6
4. Športni park Domžale 6
9. Športni park Nova Gorica 5
9. Ob jezeru Velenje 5
11. Stadion Primorje 4
GOSTUJOČA TRIBUNA:
1. Ljudski vrt 10
2. Arena Petrol Celje 8
3. Bonifika Koper 7
3. Spodnja Šiška Ljubljana 7
5. Ob jezeru Velenje 6
6. Fazanerija Murska Sobota 5
6. Mestni stadion Ptuj 5
6. Športni park Nova Gorica 5
9. Stadion Primorje 3
9. Športni park Lendava 3
9. Športni park Domžale 3
KAPACITETA SEDEŽEV
1. Arena Petrol Celje 13.006
2. Ljudski vrt 12.514
3. Fazanerija Murska Sobota 3.782
4. Športni park Domžale 2.726
5. Bonifika Koper 2.683
6. Športni park Nova Gorica 2.310
7. Spodnja Šiška Ljubljana 2.308
8. Mestni stadion Ptuj 2.207
9. Športni park Lendava 2.011
10. Ob jezeru Velenje 1.822
11. Stadion Primorje 1.670
Povezave do predstavitve stadionov:
Ljudski vrt Maribor
12.1. 2010 od admin
V kategoriji Novice, Ocenjevanje stadionov, Stadioni
Ljudski vrt se je v kvalifikacijah za uvrstitev na svetovno nogometno prvenstvo v Južni Afriki izkazal kot odličen gostitelj. Zlati časi v 90. letih za Bežigradom se niso le ponovili, vzdušje je bilo v Ljudskem vrtu celo nadgrajeno. Za slovenske razmere je Ljudski vrt veličasten stadion, modernega a hkrati tradicionalnega izgleda, za razliko od preostalih slovenskih stadionov kot pozitivna sprememba – neklasičnih barv sedišč, iz našega vidika sta še posebej kakovostna oba navijaška sektorja.
Po zadnjem popisu ima mesto Maribor slabih 94.000 prebivalcev, mestna občina pa približno 110.500. Maribor je v tem trenutku edini klub v Sloveniji, ki lahko na tekmah napolni stadion. To veliko kapaciteto mu dajejo bogata tradicija, veliko mesto Maribor kot središče celotne regije, velika privrženost navijačev tako klubu kot mestu, nenazadnje pa tudi ogromno območje, ki navijaško gravitira ravno na Maribor – to območje pa se razteza od meje s sosedo Avstrijo na severu, skorajda do Celja na jugu, od Koroške na severozahodu pa vse do Zavrča na jugovzhodu. Pravzaprav lahko zatrdimo, da se navijači Maribora pravzaprav končajo tam, kjer ljudje navijajo za Celje oziroma za Muro.
ZGODOVINA
Zgrajen leta 1962. Ime je stadion dobil po mariborskem javnem drevesnem parku (Volksgarten), ki je bil zasajen leta 1873 na zemljišču sedanjega stadiona. Park je bil kasneje preurejen v vojaško strelišče, leta 1920 pa je bilo na tem zemljišču urejeno prvo nogometno igrišče. Sedanje igrišče je bilo zgrajeno leta 1952 (travo so obnovili leta 1994 in 2000, povsem pa ob prenovi stadiona, namakalni sistem je bil narejen leta 2000). Nadmorska višina igrišča je 274,5 m. Tribuna v Ljudskem vrtu je bila zgrajena leta 1962, pokrita je v obliki loka, katerega središčna višina znaša 18,4 m, celotna dolžina pa 129,8 m.
Leta 1994 so lesene klopi zamenjali plastični stoli, leta 1999 je bila obnovljena loža, na pokriti tribuni so tudi mesta za novinarje. Leta 1998 so plastični stoli zamenjali tudi betonska stojišča na nepokritih tribunah, leta 1999 pa so povečali kapaciteto stadiona z izgradnjo treh novih vrst na nepokriti tribuni. Ljudski vrt je tako sprejel 10.030 gledalcev. Leta 1994 je Ljudski vrt dobil eno od največjih pridobitev, razsvetljavo igrišča. Na štirih stebrih višine 40 m je pritrjenih 216 reflektorjev. Prva tekma pod reflektorji v Ljudskem vrtu se je odigrala 24. avgusta 1994, ko je NK Maribor slavil rekordno zmago v evropskih tekmovanjih – Maribor – Norma (EST) 10:0.
Leta 1998 je bil na razpisu za obnovo stadiona sprejet projekt Ring, ki je predvideval obnovo severne, južne in vzhodne tribune. NK Maribor je s svojim vložkom v obnovo stadiona leta 1999 pokazal jasno namero, da prevzame upravljanje Ljudskega vrta.
Opomba: ZGODOVINA povzeta po spletni strani NK Maribor.
OPIS STADIONA
Stadion sestavljajo glavna – zahodna, vzhodna, južna in severna tribuna. Vse nove tribune – vzhodna, severna in južna so zgrajene po vzoru na najstarejšo zahodno tribuno, za katero je značilen visok in po celotni dolžini tribune obok. Na ta način so poskrbeli za enoten videz celotnega stadiona (žal v Sloveniji preostale stadione gradijo po etapah, posledica tega pa je neenoten izled), hkrati pa ohranili znamenitost nekdanjega Ljudskega vrta, po čemer je bil mariborski stadion poznan daleč naokrog. Zaenkrat je prenovljena travnata podlaga, glavna tribuna pa še čaka na prenovo. Pod novimi tribunami so prostori večinoma trenutno še prazni.
KAPACITETA IN OBISKANOST
Na južni tribuni je nameščenih 2.033 sedežev brez naslonjala, na vzhodni 4.409 sedežev z naslonjalom, na glavni tribuni 4.068 sedežev z naslonjalom in na severni tribuni 2.004 sedežev (1.397 z naslonjalom in 607 brez). Skupna kapaciteta Ljudskega vrta tako znaša 12.514 sedežev in je trenutno drugi največji stadion v Sloveniji. Na celotnem stadionu je 2.640 sedežev brez naslonjala in 9.874 z naslonjalom. Zanimivo je, da uradni podatek o kapaciteti Ljudskega vrta govori o 12.436 sedežih, na stadioni.org najdemo podatek 12.437 sedežev, na spletni strani NZS pa podatek 12.435 sedežev. Predvidevamo, da do razlike z našimi podatki prihaja zaradi tega, ker so po prvem štetju sedežev v Ljudskem vrtu najverjetneje naknadno namestili še dodatne sedeže, vendar jih niso prešteli ponovno oziroma popravili številke. Kakor koli, glede na velikost stadiona ne gre za kakšno pomembno razliko, je pa res, da bi na vseh tekmah, ko je bil Ljudski vrt za vse zainteresirane premajhen, ljudje za te dodatne vstopnice plačevali tudi občutno višje cene, samo da pridejo do njih.
V jesenskem delu sezone je Maribor odigral doma dvanajst prvenstvenih tekem, od tega prvi dve proti Gorici in Nafti zaradi kazni disciplinskega sodnika NZS pred praznimi tribunami. Na preostalih desetih tekmah se je po uradnih podatkih NZS zbralo skupaj 20.500 gledalcev, torej v povprečju približno 2.050 na tekmo. Tudi tu je nemogoče ugotoviti popolnoma realno številko, ki je zagotovo manjša, v vsakem primeru pa je bil Ljudski vrt v jesenskem delu sezone najbolj obiskan nogometni stadion v Sloveniji.
Ljudski vrt je bil od svoje uradne otvoritve leta 2007 že večkrat razprodan – torej lahko govorimo o največjem obisku približno 12.500 gledalcev. Zanimivo pa je, da je Ljudski vrt sprejel tudi že 15.000, omenja se celo številka 20.000 gledalcev, še v 60. letih na derbijih med Mariborom in Olimpijo. Ne pozabimo pa tudi tekme proti Beltincem leta 1997, ko je Maribor prvič v samostojni Sloveniji osvojil naslov državnega prvaka. Takrat bi naj bilo na tekmi okrog 14.000 gledalcev.
OCENJEVANJE
Sektor za domače navijače: ocena 10 – ultra
Končno navijaški sektor, kakršnega želimo videti po vseh slovenskih stadionih – sektor je za golom, na pokriti tribuni, ker si ne predstavljamo navijanja sede, hkrati pa bi bil dandanes sektor brez sedežev čuden, težave pa bi se pojavile predvsem na mednarodnih tekmah. Zato so sedeži brez naslonjala idealna rešitev za navijaški sektor. Odkar so odstranili, kot se je žal izkazalo na tekmi proti Celju, življenjsko nevarno ograjo z ostrimi žagicami, je južna tribuna dejansko popolna.
Na južni tribuni je 2.033 sedežev brez naslonjala. Viole se zbirajo za golom, na tekmah, po katerih je veliko povpraševanje, pa običajno zapolnijo več ali manj vse sektorje na svoji tribuni.
Sektor za gostujoče navijače: ocena 10 – ultra
Še en navijaški sektor za zgled. Sektor je na pokriti tribuni za golom, na ožjem navijaškem sektorju so nameščeni sedeži brez naslonjala. Ob velikem številu gostujočih navijačev jim je namenjen ves ali vsaj večinski del severne tribune, čeprav sta le dva začetna sektorja v popolnosti s sedeži brez naslonjal, preostali sektorji pa z običajnimi sedeži z naslonjali. Če bi iskali iglo v senu, bi lahko rekli, da je malce moteča pomaknjenost primarnega gostujočega sektorja iz središča severne tribune (kadar gostuje manj navijačev, jih namestijo v ta začetni sektor na severni tribuni, ne pa neposredno za golom). Nekoliko moteče so tudi dodatne ograje v tem začetnem navijaškem sektorju, v primerjavi z ograjami na gostujočih navijaških sektorjih ostalih stadionov po Sloveniji pa kljub vsemu predstavljajo sprejemljivo rešitev varovanja pred gostujočimi navijači.
Izgled stadiona: ocena 9 – zelo dobro
Ljudski vrt si zasluži maksimalno oceno za izgled in funkcionalnost novih treh tribun, dodatni zadnji plus je zmanjkal le pri glavni zahodni tribuni, ki še čaka na prenovo. Reflektorji že od leta 1994 osvetljujejo stadion pod Kalvarijo in so nasploh odlično postavljeni v okolje stadiona in so hkrati zelo funkcionalni, vsaj če se spomnimo reflektorjev po kakšnih drugih slovenskih stadionih, ali pa če se spomnimo na težave, s katerimi se ob načrtovanju reflektorjev ubadajo v nekaterih drugih slovenskih mestih.
Skupna ocena: ocena 10 – ultra
Ljudskemu vrtu manjka še prenova glavne tribune pa seveda da prostori pod preostalimi tremi tribunami zaživijo. Pri ocenjevanju stadionov na fotoultras.si nas sicer bolj kot kaj drugega zanimajo tribune, še posebej navijaške. Iz tega vidika lahko rečemo, da je Ljudski vrt ponudil odlično rešitev te problematike, pika na i bo dana po prenovi glavne tribune, ko bo poskrbljeno tudi za enotni izgled vseh štirih tribun. In kar je zelo pomembno – mesto in regija živita s stadionom in s klubom. Za njih, kakor tudi za vso Slovenijo, lahko rečemo, da je Ljudski vrt pravo nogometno svetišče.