Intervju z Green Dragonsi

Leta igranja Olimpije v nižjih ligah so nedvomno pustila svoj pečat tudi na vaši kakovosti in številčnosti. Kako konkretno?
Menimo, da so bila leta v nižjih ligah koristna tako za skupino, kot za vso slovensko sceno. Seveda je izpad derbijev in ostalih večjih (evropskih) tekem poskrbel za določen izpad, a po drugi strani je bil to čas, ko so se razmere znotraj skupine razčistile, ko je prišel čas za novo generacijo, ko se je dotaknilo bistvo ultrasa. Dobra stvar, ki smo jo v letih, preživetih v nižjih ligah pridobili, je konstantnost skupine, manjkajo pa nam presežki. Zmanjšala se je tudi fanatičnost navijanja, kar je posledica tega, da nova generacija kar nekaj let ni imela tekmecev na tribunah. Trenutno stanje lahko primerjamo z leti pred izpadom v 5. ligo, s tem da je na določenih področjih skupina še boljša. Vsekakor pa je problem tudi trenutna začasna infrastruktura, saj že dve leti ne navijamo več za Bežigradom, ki je nedvomno objekt, kjer so možne boljše predstave na tribunah kot na našem trenutnem štadionu v Šiški.

V Ljubljani je novi stadion končno v izgradnji. Kako Dragonsi sprejemate dejstvo, da ste se morali posloviti od Bežigrajskega stadiona? Kako gledate na novi stadion?
V ozadju zgodbe z Bežigrajskim stadionom je boj za domicil oz. prevlado v ljubljanskem nogometu, v kateri je drugi, manjši ljubljanski klub želel onemogočiti Olimpijo na poteh stare slave. Pred leti (ob začetku nastopov Interblocka v prvi ligi) smo bili v prednosti mi (Olimpija), med tem časom so se pozicije tekmeca malo izboljšale, danes pa se spet vidi, da je naša pot in naša zgodba edina pravilna. Ta pot pomeni preporod ljubljanskega nogometa. Tako kot se gradi nova Olimpija, se naj zgradi tudi nov stadion in preteklost naj ostane preteklost, mi pa bomo naredili vse, da Zmajevo gnezdo postane prvi stadion v državi!

Lahko pričakujemo po odprtju novega stadiona tudi dolgoročno občuten dvig zanimanja za Olimpijo v Ljubljani?
Vsekakor. Seveda pa bo moralo infrastrukturi slediti tudi uspešnost kluba in sedaj izgovorov ne bo več. Verjetno bo stadion za slovensko ligo predimenzioniran, ampak cilj mora biti evropska Olimpija, kjer mesto Ljubljana z bazenom 500.000 ljudi mora biti sposobna napolniti 16.000 sedežev.

Kako ocenjujete možnosti napolnitve navijaškega sektorja na novem stadionu?
Nov stadion bo velika priložnost za našo navijaško skupino in velik izziv. Severna tribuna za golom, kjer bomo nameščeni Dragonsi, bo sprejela 4000 navijačev. Seveda je nerealno pričakovati, da bo naša skupina imela toliko članov, vendar pa bomo delali na tem, da bo sektor za golom kraj, kjer se bo dalo nogomet izkusiti v različnih dimenzijah in da bo to najbolj popularna točka celotnega kompleksa. Želimo si, da bi se za golom tudi na najbolj nepomembnih tekmah zbralo 500 navijačev, na velikih tekmah pa še veliko več.

Kako ocenjujete svoje navijanje in delovanje nasploh?
Solidno in konstantno. Da smo veliki, če ne največji, smo dokazali zadnjih 5 let, ko smo se “preganjali” po vaških njivah. Malo skupin je sposobno prerasti klub in mu v njegovih najtežjih trenutkih dati legitimnost ter motivacijo za nov zagon. Malo skupin preživi pot iz 5. v 1. ligo. Danes se pozablja, da smo imeli v peti ligi na gostovanjih povprečje 70-80 ljudi, da smo na domačih tekmah lahko zbrali tudi 650 zeleno-belih ultrasov itd. To so vse kvalitete, ki so nas zaznamovale za naprej. Vsak nam lahko očita kar hoče, a to da smo pravi – ultrasi, nihče! Danes bi lahko izboljšali petje in navijanje, po katerem smo bili znani v preteklosti, povečali prvo ekipo za 10-20 pravih ljudi in malo poboljšali marketing. A vse to so stvari, ki se delajo organsko, po planu. Če se seveda želi, da se stvar ohrani za dalj časa.

Kakšno je vaše mnenje o morebitni selitvi reprezentančnih tekem iz Maribora v Ljubljano? Ste pripravljeni spet prevzeti vodenje in organizacijo navijanja?
Vsekakor bo stadion v Ljubljani nacionalni stadion, saj bo največji v državi in postavljen v metropoli. Je pa Ljudski vrt za razliko izpred 15 let nazaj dokazal, da je zrel, da gosti tudi reprezentanco. Za način vodenja in organizacijo navijanja na stadionu, ki še ni zgrajen, je vsekakor prezgodaj debatirati javno. Absolutno bomo na reprezentanci prisotni tako kot smo vedno bili in smo še vedno, v kakšni obliki in v kakšni številki bo pokazal čas, in odločitev jedra skupine.

Kako boste obravnavali Viole na reprezentančnih tekmah v Ljubljani (če do selitve res pride)?
Do selitve bo zagotovo prišlo. To je dejstvo. Bolj pomembno je to, da se vzpostavi sistem, kako bo razporeditev tekem reprezentance pravičen za vse in da bodo fantje na zelenici deležni najboljše podpore. Viole imajo primat v Mariboru, Green Dragonsi v Ljubljani. Ta stavek bo izhodišče za vse nadaljnje odnose z ključnimi akterji (NZS, druge skupine).

Kaj se je dogajalo na vaši poti do Maribora v začetku avgusta? Zakaj je prišlo do vrnitve celotne skupine nazaj proti Ljubljani?
Nič posebnega. Oziroma nič takega, da bi bili postopki policije upravičeni. Ampak to je pač policija. Trenutno tečejo postopki, ki bodo pokazali, da smo bili oškodovani, a bistvo vsega je v tem, da je derbi zamujen in da si je večina ljudi že vzpostavila svoje mnenje o zadevi. Žalostno je, da nekateri bolj verjamejo represivnim organom te države kot navijačem, a očitno slovenska privoščljivost nima meja. Mi se zavedamo, da je represija povsod prisotna in da se vsaka skupina z njo sooča na svoj način. Aktivnosti drugih skupin ne komentiramo, medtem ko se proti njej borimo učinkovito. Primer iz prejšnjega tedna je kazenska ovadba s strani tožilstva proti dvema policistoma, ki sta posredovala leta 2006 v Tivoliju na tekmi proti AEK-u. Policisti, ki so bili v Štorah na vlaku, so skoraj že vsi izgubili službo, prav tako pa ne mine večja tekma v Tivoliju, ko ne bi bili razbita ali napadena policijska vozila. So načini boja proti represiji, ki prinašajo tudi rezultate, a ti seveda niso tako vidni in mi jih ne izpostavljamo javnosti. Je pa to boj, ki traja in kjer absolutnega zmagovalca nikoli ne more biti.

Komentar internetnega molka vaše skupine …
Naša skupina je orala ledino interneta v navijaštvu. Ko je bilo na območju Slovenije registriranih 1000 internetnih strani (leto 1996), smo mi imeli svoj page. Med prvimi, če ne prvi, smo imeli forum, ki je bil središče takratne interaktivne navijaške scene. A vsi ti dosežki naši skupini niso pomagali v smislu boljše podpore našemu klubu, zato se je energija in trud članov skupine iz pisanja vpisov preusmerila na tribuno in k grupi sami. Internet in predvsem forume dojemamo kot nujno zlo navijaštva, ki pa niso produktivni. Prepucavanja na nivoju kot je, vsekakor niso navijaška zadeva, ampak problem mladine, ki namesto, da gre skupaj pred blok odšpilat fuzbal, ali pa na pir, obvisi pred ekranom in drka nad odličnimi posnetki tujih skupin ali lastne grupe. Kdor piše kot »predstavnik« ali član GD, vsekakor ni pri koritu v naši skupini in je, ali samo občasni spremljevalec ali pa še to ne.

Kakšno je vaše največje število navijačev na tribuni ter povprečje doma in na gostovanju v zadnjem letu. Koliko ljudi šteje jedro skupine?
Največ nas je bilo verjetno leta 2001 na tekmi, ki je odločala o prvaku. Takrat so ocene oz. razdeljene karte dosegle številko 1500, s tem, da je ob zaprtju tribune E vsaj 200 ljudi odšlo na A tribuno. A to je zgodovina in to se zgodi vsakih deset let in ni realni pokazatelj številke GD. Doma se nas zbira med 150 in 200 medtem, ko nas je le redko na gostovanjih manj kot 50. Jedro skupine šteje med 30 in 40 člani skupine. Smo pa v preteklem letu organizirali dve, za nas večji gostovanji, obakrat smo presegli številko 300.

Prihajajo člani skupine približno enakomerno iz različnih predelov mesta in okolice, ali kakšni predeli prednjačijo po višji oziroma nižji številčnosti?
Načeloma je porazdeljenost po mestu in okolici kar uravnotežena. Zadnja leta opažamo manj članov iz strogega centra Ljubljane, kar je logična posledica dražjih stanovanj, veliko več pisarn in povprečni ultras prihaja prej iz bloka kot iz elitne soseske, kar center našega mesta vedno bolj postaja.

Komentar slovenske navijaške scene in skupin …
Saj vse piše na internetu. Če ocenjujemo zadnje leto, je evidentno, da so naši »prijatelji« iz druge strani Trojan naredili velik naskok, kar se tiče številčnosti. Ali je to delo za naslednje generacije ali bo ob spremenjenih okoliščinah sledil drastičen padec, ne moremo govoriti, ker zadev ne poznamo dovolj dobro. Vsekakor so tudi njihove predstave dodatni motiv za delo naše skupine. Celjani so resna skupina, ki proti pričakovanjem še vedno vztrajajo. Njihov problem je predimenzioniran stadion, drugače pa so za slovensko sceno zelo pozitivna skupina. Gorgone konstantni, a taki so bili tudi Terror Boysi pred leti. Pohvalili pa bi lahko Black Gringose, ki so v zagonu in upamo, da bo njihova zgodba dolgoročna, a malo pretiravajo s svojimi fotografijami. Očitno hočejo nadomestiti vse prejšnje sezone, ko jih je bilo na internetu občutno manj. Pazijo naj samo na njihov odnos do »našega« trenerja njihove ekipe.

Scena obstaja in se razvija, giba. Ne glede na to, kakšna je – je naša in kot tako jo moramo sprejemati. Marsikaj bi lahko bilo bolje, a če bo vsak gradil na sebi, bo še največ naredil za njo, ne pa da drugim razlaga kaj in kako.

Kako ocenjujete vaše navijanje na treh frontah (nogomet, hokej, košarka)? Kako je številčno porazdeljeno članstvo pri vsakem posameznem športu?
To je še ena naša posebnost in nanjo smo lahko ponosni. Verjetno sta tudi košarka in hokej »kriva«, da včasih predstave na fuzbalu niso boljše, a po drugi strani nam tudi te tekme dajejo dodaten zagon, nove člane, ki se jih potem preusmeri v ultras vode itd. Na evroligi se nas zbira med 350 in 450 vsaka dva tedna. Na hokeju smo prisotni vedno, “furanje” hokeja smo predali mlajšim, ki se učijo za prihodnost. Številka se giba med 400 na Jesenicah, do 50 na manjših tekmah. Nekateri hokejski fanatiki celo hodijo po širni Avstriji in podpirajo naš klub. Vsekakor sta oba druga športa za skupino pomembna, a le en je kralj – nogomet. Število članov je porazdeljeno na vse športe približno enako.

Kakšno je vaše stališče do (pod)grup večjih skupin v Ljubljani pa tudi nasplošno? Kako gledate na dejstvo, da nekateri ne navijajo za klub v svojem mestu?
Te podgrupe v Ljubljani ne obstajajo. Nekaj let nazaj je bilo v porastu nošenje šalov C. zvezde predvsem med mladino, a je naš takratni YC v pol leta uredil situacijo. Danes bo viden šal kakšnega drugega kluba v Ljubljani (predvsem iz bivše skupne države) samo opomin, da tu še obstaja ogrožena vrsta, ki je tik pred izumrtjem. Prav tako ne moremo govoriti o podskupinah, ker je vsem, ki nekaj vedo o navijaštvu jasno, kaj naj bi to pomenilo. BBB Ljubljana smo zaplenili štiri transparente pa so vsakič naredili novega. Toliko o resnosti. Časi so se spremenili in trenutno je v Ljubljani Olimpija številka ena in če bo vse potekalo tako kot sedaj (tudi kar se tiče ponudbe za navijače), bo Ljubljana še bolj zelena.

Kakšna je vaša vizija in katere cilje boste poskušali doseči?
Vsekakor povečati številko. To je primarni cilj, ki ga bomo skupaj z infrastrukturo, uspehi in predvsem našim trdnim delom uspeli uresničiti v prve pol leta na novem stadionu. V zadnjih letih smo pridobili kvaliteto dela, mlajši vodje izkušnje, skupina spoštovanje vseh struktur v klubih in to so sestavine za uspešno realizacijo. Na daljši rok pa gledamo predvsem v smislu, da bodo menjave generacij čim manj turbolentne in opazne na delovanju skupine, da bomo še vedno korak pred represivnimi organi in, da Ljubljana postane še bolj vroč teren za vse naše navijaške rivale!

In za konec še najbolj aktualen dogodek. V nekaterih medijih so odkrito namigovali, da ste Green Dragonsi povezani z gnojnico, ki jo je nekdo razlil po stadionu v Spodnji Šiški, noč pred ljubljanskim derbijem med Interblockom in Olimpijo …
Neposredne povezave ta “akcija” z GD nima, je pa to še en pokazatelj kako nepriljubljen je Interblock v Ljubljani. Marsikomu, ki je s srcem v športu in nogometu, se zagabi odnos in mentaliteta Interblocka, ki zagovarja tezo, da se vse in vsakega kupiti, medtem ko naj bi bili ultras navijači največji plevel družbe in nogometa!