Inter City Firm (ICF)

Njihovo ime je sinonim za nasilje. Govora je o eni najbolj nevarnih britanskih nogometnih navijaških skupin, ki sicer navijajo za West Ham United. Ime so dobili po hitrih in dragih vlakih Inter City, s katerimi potujejo na tekme, da bi se tako izognili nadzoru policije. Najožje jedro Firme sestavlja 100 huliganov pretežno iz vzhodnega Londona in njegove širše okolice, ki so stari od 14 do 40 let. Skupna strast so jim pretepi. Pripadniki Firme so šminkeri nogometnega podzemlja, njihov izgled pa niti malo ne odgovarja tradicionalnemu opisu navijaških huliganov: niso pobriti kot skinheadi, ne nosijo naramnic, niti težkih črnih škornjev. Tipični Firmaš je oblečen v srajco ali majco, kavbojke in kakovostne čevlje ali športne copate. Za razliko od ostalih huliganov jih večina ne pije, saj menijo, da alkohol zmanjšuje borbene sposobnosti. Z nasprotniki se običajno borijo za ozemlje, kot zmaga pa šteje osvojitev tribune nasprotnih navijačev. No, zavzame se lahko tudi nasprotnikov pub, ali celo del ulice. Ena najbolj ogabnih navad pripadnikov te skupine je “vizitka”, ki jo pustijo na svoji žrtvi. Navijač nasprotnega kluba, ki ga nokatirajo, bo najverjetneje, ko bo prišel k sebi, našel njihovo “vizitko” pričvrščeno na jakno. Na njej običajno piše: “Obiskal vas je ICF”. Člani skupine trdijo, da se tepejo samo s pripadniki nasprotnih skupin, v vsakdanjem življenju pa so zaposleni in trgovci, ki sami sebe smatrajo kot boljša vrsta nogometnih huliganov.

Vir: Tribine, št. 5, september 1995

V nadaljevanju še odlomek iz knjige Everywhere we go …

Upton Park, dom West Ham Utd, hram nogometa prebivalcev vzhodnega Londona, je dom Inter City Firm (ICF), verjetno najbolj znane skupine nogometnih huliganov na našem kontinentu. Mit, ki o tej skupini kroži po stadionih celotne Anglije že vrsto let, je nastal predvsem s pripovedovanjem dogodkov, ki so povezani z njeno bogato zgodovino. Večina teh zgodb je postala legendarnih, čeprav se pri večini dogodkov kljub vsemu pretirava, ali pa kar preprosto izmišljena s strani tistih, ki so imeli “srečo”, da so se srečali z ICF.

Inter City Firm je zagotovo najbolj organizirana skupina nogometnih huliganov v Angliji. Ime so dobili po hitih, a prav tako dragih vlakih, s katerimi potujejo na gostovanja. Pripadniki te skupine niso bedniki s samega dna družbene lestvice, kamor strukture, ki se ukvarjajo s proučevanjem problematike nogometnih navijačev, radi uvrščajo huligane. Gre predvsem za poslovneže, za zaposlene vseh profilov. Kakor sami pravijo, jim je dober pretep izpušni ventil po napornem delovnem tednu, neke vrsta terapija, ki pa jo njihovi poslovni prijatelji v Ameriki izvajajo pri dragih psihoterapevtih, oni pa to rešijo na nogometnih stadionih.

Glede na to, da imajo dovolj denarja, za razliko od povprečnih navijačev, potujejo s svojim klubom povsod in povzročajo nerede. Ena od zgodb, povezanih z ICF, govori o tem, kako se je trajekt, s katerim so potovali preko Rokavskega preliva, obrnil na polovici poti, napol demoliran s strani navijačev West Hama. Zaradi njihove reputacije jih manjše skupine pogosto izzivajo, saj želijo zrušiti mit o nepremagljivosti ICF. Tako so ob neki priložnosti pub navijačev West Hama z molotovkami napadli navijači Newcastla. Po tem incidentu jim seveda pripadniki ICF niso ostali dolžni. Dobra organiziranost ICF temelji predvsem na dobri povezanosti pripadnikov skupine. Pri planiranju in izvedbi neredov se poslužujejo mobitelov in drugih komunikacij (opomba: knjiga je bila izdana leta 1996), tako da v vsakem trenutku ena udarna ekipa skupine dobro ve, kaj počne druga udarna ekipa. Navijači West Hama imajo rivale in sovražnike po celotni Angliji, tako da je vsako njihovo gostovanje potencialno bojišče.

Ena najbolj priljubljenih taktik ICF na gostovanjih je umeščanje pripadnikov skupine na tribuno, na kateri se nahaja nasprotna skupina. To ni samo priložnost za zmago nad nasprotno ekipo, ampak tudi najboljši način, da se osramoti nasprotnik. Nekoč je West Ham gostoval pri mestnem rivalu Chelseaju na stadionu Stamford Bridge. Pripadniki ICF so se pomešali med svoje največje nasprotnike, Chelsea Headhunters. Mnogi pripadniki ICF so nosili plavobele šale CFC, nemalo število pa tudi drese Chelseaja. Med tekmo so Headhuntersi napadli navijače West Hama, ki so bili na tribuni za gostujoče navijače, in jih seveda porazili. Pripadniki ICF so čakali pravi trenutek za napad in medtem ko so njihovi kolegi dobivali batine, niso ukrepali. Na začetku drugega polčasa je ICF krenil v akcijo.  Ko so vsi pomislili, da je z neredi konec, so se pripadniki ICF pojavili na vsakem delu stadiona in pričeli s svojo predstavo. Izkoristili so presenečenost policije in Headhuntersov ter razbili nasprotnike in osvojili  njihovo tribuno.

Vir: Everywhere We Go (Behind The Matchday Madness)-Dougie in Eddy Brimson, 1996