Kolaž

Kolaž (iz francoščine: coller, lepiti) je umetniško delo (ter hkrati tudi ime tehnike); najpogosteje ga ta beseda označuje v vizualni umetnosti; narejeno kot sestavljanka iz različnih materialov ter oblik, ki oblikujejo povsem novo formo. Kolaž lahko vključuje izrezke iz časopisov, razne trakove, delčke barvnih ali ročno izdelanih papirjev, izseke in dele drugih umetniških del, fotografije in dele le-teh; ti pa so prilepljeni na papir, platno ali katero drugo podlago, na katero je možno ta material kakorkoli prilepiti. Povzeto po: Wikipedija

Do pojava digitalne fotografije so bili kolaži priljubljeni fotografski izdelki navijaških skupin. V ozadju so bile običajno štiri izbrane fotografije, na njih pa dodan najpogosteje napis ali izrezek iz revije, časopisa ali kaj drugega, kar je dajalo kolažu ironičen, sarkastičen ali kakšen drug pomen, lahko pa je bila samo popestritev oziroma ojačitev sporočila, ki ga poskušal dati kolaž. V Sloveniji se žal z množičnimi kolaži ne moremo pohvaliti, je pa bila zato z njimi dobesedno poplavljena navijaška scena v nekdanji Jugoslaviji. Od slovenskih skupin je še največ kolažev premogla skupina Black Gringos. Nekaj kolažev, ki jih imamo v uredništvu, jih v nadaljevanju predstavljamo.

Če imate kolaž katere koli slovenske navijaške skupine, ki ga še ni v spodnji zbirki, ga lahko posredujete na naslov fotoultras.si@gmail.com, da ga objavimo.

Novost na fotoultras.si

Ob postavitvi strani fotoultras.si smo uvedli glavno kategorijo Novice, poleg te še dve: Novice iz Slovenije in Novice iz sveta. Že približno pol leta v zadnjih dveh kategorijah ne objavljamo novosti, zato smo danes obe kategoriji ukinili. Vse novice, ki smo jih objavili v teh dveh kategorijah, lahko zdaj najdete med novicami v kategoriji Novice. Uvedli pa smo dve novi kategoriji – stadioni in ultrapedia. S predstavitvijo stadionov smo v glavnem zaključili (čakamo seveda na dograditev stadionov v Ljubljani, Ajdovščini itn.), ultrapedia pa je svojo pot šele pričela. Na prvi strani pod kategorijo Novice najdete obe novi kategoriji Stadioni in Ultrapedia. Prikazanih bo zadnjih osem člankov v vsaki kategoriji. Izberete lahko tudi obe možnosti zgoraj v menuju.

Na fotoultras.si načrtujemo v kratkem še nekaj manjših kozmetičnih popravkov.

Prijetno branje.

Kop

Legende nastajajo zato, da bi živele in ena tistih legend, ki so izkristalizirale same sebe, je liverpoolski Kop. Južno tribuno Anfield Roada so imenovali tribuna kaosa brez kakšnega posebnega razloga. Pravzaprav so navijači Liverpoola znani kot duhoviti, a v nobenem primeru agresivni navijači. V primerjavi z navijači Chelseja so pravi otroci, čeprav so vmes tudi ekstremisti, vedno pripravljeni na obračun s pestmi.

Celo v Liverpoolu mnogi ne vedo, kako je Kop dobil ime. Najprej se je njihova tribuna imenovala Spion Kop, kar na enem izmed afriških narečij pomeni “točka gledanja” oziroma da so vse oči uprte na tisto mesto. Zgodba sega v leto 1900 do bitke, v kateri je britanska vojska poskušala osvojiti hrib imenovan The Spion Kop. Vsi juriši so se končali s kopanjem v mlakah krvi, tragedijo pa so si zapomnili kot Spion Kop – ali krvavi januar.

S prenavljanjem nogometnih stadionov na začetku prejšnjega stoletja so novinarji svoje članke  vedno oplemenitili in tako je Ernest Edward leta 1906 skrajšal ime v Kop in s to besedo poimenoval južni del stadiona Liverpoola – kot mesto, na katero je potrebno usmeriti pozornost. Tako je postal boter najbolj znanega gnezda navijačev na Otoku pa tudi širše. Od takrat je samo liverpoolski Kop tisti pravi, vsi ostali so samo blede kopije.

Leta in leta je Anfield Road zahvaljujoč Kopu gradil renome neosvojive trdnjave. Svoj del so dodali tudi arhitekti s posebnimi rešitvami ob graditvi stadiona. Tako je streha zelo nizka, igrišče pa je minimalnih dimenzij, od mreže gola do navijačev je razdalja, ki se lahko izmeri z ravnilom. Vse to daje klaustrofobičen učinek. Navijači so vznemirjeni tudi takrat, ko je rezultat pozitiven, ampak to so že zasluge ekipe, ki je postala legendarna zahvaljujoč managerjem, kot sta Bill Shankly in Kenny Dalglish.

V Angliji se smatra, da se nasprotna ekipa sprijazni s porazom že ob izhodu iz tunela, ki pelje na igrišče Anfield Road. Navijanje s Kopa pokoplje tudi zadnje upanje.

Vir: Ćao tifo, 1991

Skinhead

Beseda skinhead je angleškega izvora in pomeni “obrito glavo” (skin=koža, head=glava). Gibanje je nastalo konec šestdesetih let v Angliji med delavsko mladino. Izvorna emocija, na podlagi katere se je gibanje pričelo, je bil lokalpatriotizem, brez podrobnejših ideoloških podstav, tako so v začetku gibanja bili člani tudi črnci. Vendar so se v času eksplozije punka (konec 70. let) mladi angleški skini povezali z desničarsko politično organizacijo National Front in kljukasti križi so postali del njihove službene ikonografije. Kmalu zatem skin-ideologija (vglavnem v naci-verziji) prekorači meje Anglije in prodre v druge evropske države, predvsem v Nemčijo, Italijo in Francijo. Kot reakcija na naci-skine nastane cel niz skin-organizacij (SHARP, SLO idr.), ki so se borile proti rasizmu in fašizmu. Skinheadi imajo kratke frizure, nosijo delavska oblačila, še najlažje jih je razlikovati po vezalkah: rasisti nosijo bele, SHARP-ovci črne, levičarji rdeče. V Ameriki pa nosijo rdeče naci-skini, ki so povezani s Kju-Klux-Klanom.

Vir: Hrvoje Prnjak: Bad Blue Boys – Prvih 10 godina, 1997

Keltski križ

Vir: Tribine, št. 3, julij 1995

Kakor karakteristična jakna, ki nosi več imen (jakna spitfire, skin jacket, bomber), je simbol skinheadov tudi keltski križ oziroma skin znak. Ta drevni simbol še dandanes krasi grobove irskih katolikov in prikazuje sintezo krščanstva in keltsko predajo ter razdeljenost na štiri elemente: zrak, zemljo, ogenj in vodo, kar se veže na delitev Irske na štiri pokrajine, s peto v središču. V našem času so keltski križ kot praevropski simbol začeli uporabljati italijanski neonacisti, prepovedana skupina, ki deluje ilegalno, za razliko od tradicionalnih neofašistov, ki so zbrani v stranki MSI, oziroma današnji AN. Zaradi podobnosti keltskega križa s kljukastim križem, od katerega se razlikuje le po zaobljenosti, so ga desničarski skini vključili v ikonografijo stadiona in ga sprejeli kot nadideološko navijaško oznako. Popularen je tudi zato, ker se ga da hitro narisati na zid, njegova štiri polja pa so idealna za vpisovanje kratic, na primer WBSS, white boys sezione spalato. V Nemčiji je keltski križ prepovedan simbol. V ostalih državah pa ga skinheadi in navijači še naprej legalno uporabljajo.

« Previous Page