Marketing navijaških skupin

Objavljeno v reviji Ultra, številka 4. Izid: junij 1996.

Casual style

Zanimanje za ta ”način življenja” je v zadnjem času vse večje. Odločil sem se, da vam približam, od kje je vse to prišlo, kakšni so bili začetki tega, razvoj in trajanje danes.

»Kežualci« so pravzaprav črpali svoj izgled iz skoraj vsake subkulture na Otoku in jo pomešali z evropskimi športnimi znamkami obutve in oblačil. Na začetku je treba povedati, da biti casual v vsakdanjem življenju v Veliki Britaniji pomeni ohlapno nošenje neobveznih oblačil. To pomeni, da je nošenje trenirke in spodnje majice ter superg 100 % casual. Vrnimo se na stadione, ker nas to najbolj zanima. V 60. letih, bolje rečeno proti koncu tega desetletja, so se na britanskih stadionih udomačili skinheadi. Nosili so ”casual” oblačila, saj niso imeli denarja za dražja oblačila. Torej po koncu dela niso sezuli svojih težkih bulerjev in na pivo so šli v svojih karirastih srajcah takoj po izmeni. Seveda se je tak stil hitro prijel med britanskimi producenti oblačil, kot sta Ben Sherman in Fred Perry, katerih majice in polo majice so postale razpoznaven znak vseh stadionskih band. Tu je treba dodati, da to z novejšim casual stilom nima veliko skupnega. Fred Perry je hitro postal kultna znamka iz preprostega razloga, saj je izbor precej barvnih polo majic dovoljeval vsakemu navijaču nošenje majic Fred Perry v barvah svojega ljubljenega kluba.

70. leta so z vidika mode na stadionih najslabša leta. Dovolj je samo spomniti na kultno sliko navijačev Manchester Uniteda, ki brcajo na tleh ležečega fana Hull Cityja s pomočjo čevljev s peto. Tako je, dolgi lasje in hipijevski izgled so za kar nekaj let zavladali na britanskih ulicah. Ti časi so se kaj hitro končali in tako z naglim izbruhom punk rocka in vrnitvijo subkultur, kot so Mods in Skins, počasi prehajamo do korenin tega, kar danes imenujemo casual. Prav tako je bila policija še vedno alergična na bulerje Martens, kratke lase, haringtonke in bomberje. V precej kratkem času pa so možje v modrem stali pred nelahko nalogo, saj so navijaške skupine svoj izgled zelo spremenile.

Transalpino – poceni mednarodne vlake – otoški navijači povezujejo s samo enim – z ”roparskimi” pohodi po Evropi, predvsem Italiji (oblačila) in Nemčiji (športna obutev). Nihče pravzaprav ne ve, zakaj so postale ravno te znamke in ne druge cilj skupin, kot sta Perry Boys iz Manchestera in Scallies iz Liverpoola, ki sta kot prvi začeli »uvažati« športna oblačila v Veliko Britanijo. Izgleda, da je bil prvi povod porast zanimanja za modo, in drugi, da težki izgled skinov, zanimanje za skuterje Mods in glasba reggae Rude Boys ni bilo to, kar je hotela večina mladih na Otoku. K temu je prišla tudi disco glasba in diskoteke, ki so nadomestile punk in reggae koncerte, ki so prej zanimali nogometne huligane. Največji pomen pri izbiri oblačil je bilo to, kaj je kdo nosil na Wimbledonu. Tako je, tenisači so bili faktor, katera trenirka je v modi. Na Otoku je kmalu postalo polno majic takih znamk, kot so Sergio Tacchiini, Fila, Lacoste in nesmrtni Fred Perry.

Kar se tiče obutve, je imel Adidas kar nekaj časa popolno prevlado. Adidasovi modeli Trim Trab, Stan Smith ali Samba so še dandanes popolna klasika casual mode. Pri kavbojkah je imela primat znamka Lois in seveda neuničljive Levisove 501, ki so jih prevzeli od skinheadov.

Ker je bilo treba pripraviti še oblačila za deževno angleško vreme, so postali modni anoraki in jakne z goreteksom. Pri zadnjih je imela primat italijanska Kappa, katere jakne so bile za policijo še dolgo znak, da je nekdo potencialni huligan. Prvič so tudi angleške znamke jaken, npr. Peter Storm in Berghaus, postale moderne, saj so njihove jakne primerne za nalive.

To je bila prva polovica 80. let. Casual stil je počasi pregnal s tribun svoje težko obute in obrite predhodnike. Moda se je menjala tako hitro, da so ekipe z manjših mest, ki so stvari kopirale od večjih sosedov, po osvojitvi enega stila prišli na tekmo in ugotovili, da oblačila in obutev, ki jih nosijo, niso več v modi, saj je nekdo očitno zamenjal standarde mode. Je bil pa to precej drag hobi, saj menjava oblačil ni bila tako poceni in tudi s službo v tistih časih ni bilo tako lahko. Generalno se je dolgo obdržal teniški izgled ekip z juga, na severu pa so nekatere ekipe v goretex in puhastih jaknah izgledale, kot da gredo na osvajanje Everesta.

Med vsemi temi izleti v Italijo so začeli na Otok voziti tudi pravo moško modo, torej znamke kot so Armani, Prada ali CP Company (del te firme je kultni Stone Island). S tem je prišlo tudi zanimanje za že po naravi drage znamke Burberry in Aquascutum. Letnica, po kateri je na Otoku zavladal Stone Island, je bilo Svetovno prvenstvo v Italiji (1990), po katerem so se ekipe z juga zaljubile v to in v druge italijanske znamke.

Velik vpliv med huligani sta dobili ameriški znamki Polo Ralph Lauren in Timberland. Zaradi muhastega vremena se je znova pojavilo zanimanje za jakne in kape lovske firme Barbour. Edino, kar se ni menjalo, so bile Adidaske, ki so še dandanes kopije teh pripeljanih iz Nemčije v 70. letih. Šele pred kratkim so nezamenljive ”tri črte” predale primat dragim znamkam Prada, Armani in Paul&Shark. Popolna novost so izdelane zaradi nostalgije na serijo Adidas, npr. Beckenbauer, Chile ali različni modeli Puma, ki se stilsko navezujejo na velike športne zabave iz 60. in 70. let.

V zadnjih letih se moda kaj preveč ne menja, razen lokalnih trendov, kot je prevlada oblačil Paul&Shark na severu in Stone Island ter CP Company na jugu in v Londonu. Kar se tiče pokrival je tako kot v preteklosti tudi sedaj prevladujočih nekaj znamk – Burberry (kot vemo je podjetje na pobudo policije in vlade prenehala izdelovati slavne kariraste džokej kape), Aquascutum ali Lacoste.

Precejkrat se lahko opazi tudi popularnega konjička Polo Ralph Lauren. Najzanimivejši produkt casual mode so domače otoške znamke na čelu z One True Saxon. Te znamke so popularne predvsem na severu, kjer ljudje zaslužijo precej manj kot na jugu in v Londonu ter okolici.

Vir: To my kibice

Prevod: Jež

Zanimivosti: The ICT (Inter-City Tykes)

Točno 10. 9. 1983 so se Barnsleyevi ICT (Inter City Tykes), zdaj znani kot Five-O, pojavili v dobri številki, ker so se razširile govorice, da je Borova firma Frontline crew izredno spoštovana in da so boljši od Newcastla. To je bil v očeh Barnsleyevih kar velik dosežek, saj so Newcastlovi v sezoni 1981/82 praktično razbili njihovo mesto. Pred tem so tekme proti Boru povzorčale le občasne incidente, ampak to sezono se je razvilo veliko rivalstvo, ki traja še danes.

Barnsleyevi so organizirali srečanje v centru mesta okrog 11.30, ampak so se načrti porušili, ker so prvi zametki Frontline-a začeli prihajati na mesto srečanja že ob 10.30. Ob 11.00 smo jaz in še nekaj prijateljev odklonili povabilo na pretep s skupino osmih navijačev Boro-a. Ko smo šli mimo lokalne trgovine, je prišlo le do verbalnega obračuna, dva od njih pa sta mahala tudi z olfa noži. Do poldneva se je skupina 40. ali 50. Barnsleyevih zbrala v pubu in tako kot mi, je tudi večina njih imela podobne zgodbice o srečanjih v mestu z Borovimi navijači. Zdaj je bil čas za akcijo. Enega naših fantov smo poslali ven, da bi izvedel, kje se zbirajo Borovi navijači, drugega pa smo poslali, da je zbral preostanek ICT-ja, katerega večina se je nahajala v drugem pubu. Okrog 12.20 je prišla novica, da so Borovi navijači na Kennedyjevi ulici. Polni adrenalina, žara in pričakovanja smo se jim odpravili naproti. Zdaj se bo začelo zares in to bo nekaj velikega.

Barnsleyevi, katerih številka se je gibala med 100 in 120, so se najprej pomikali počasi. Ko smo prispeli do približno pol poti do naše tarče, smo hodili že bolj živahno. Takoj ko smo zagledali nasprotnika, ki je štel okrog 50 mož, smo se zagnali v napad in ko so nas videli, so se razporedili po cesti, da bi držali linijo. Vse kar sem si lahko rekel je bilo »to je to« in v nekaj sekundah sta si oba nasprotnika izmenjevala udarce in brce. Prejel sem nekaj klofut in počutil sem se kot da mi glava gori, medtem ko mi je desno oko čisto odrevenelo. Potem so me podrli čez ograjo z bliskovitim udarcem, ki ga sploh nisem videl. Borova firma je zadržala linijo in nas še pretepla. Počutili smo se kot da smo razočarali naše mesto, moramo pa priznati, da so Borovi vendarle resna firma.

Tistega dne so Borovi prevladali v mestu, tudi na ulicah v bližini stadiona. Okrog 100 jih je razbilo The mount public house, nato so se premaknili na The Dove, kjer se je zgodba ponovila. Na stadionu so spet začutili, da bi lahko odnesli še kaj več, ampak smo jih okrog 30 pregnali na igrišče, ko so skušali zavzeti naš del stadiona. To je bil razlog, da se je tekma začela s 5-minutno zamudo. Vseeno moram priznati, da je Boro tega dne osvojil Barnsley in to v velikem slogu.

Za povratno tekmo na Ayresome Parku kasneje v sezoni smo razdelili letake po pubih v centru mesta. Na dan tekme smo zbrali 250 ljudi, ki so se odpravljali v Middlesbrough po maščevanje. Vendar stvari se niso odvijale tako kot smo planirali. Okrog 14.00 je Frontline napadel Wellington pub, kjer smo se zbirali in 5 Barnsleyevih navijačev je bilo porezanih s skalpeli pred vhodom, napadalci pa so nato izginili. Barnsley je Middlesbroughju to zameril, ampak če smo iskreni, Barnsley ni nikoli prevladoval, čeprav smo na gostovanju v sezoni 89/90 priredili pravi show na Ayresome Parku.

Vir: Dougie & Eddy Brimson: Everywhere we go (Behind the Matchday Madness); 1996

Firme-tretji del

Skozi svoje navijaško življenje spoznaš, da hodiš na tekme, ali da sediš vedno zraven enih in istih ljudi na vsaki tekmi. V večini primerov gre le za zajebancijo. Nič manj, nič več. Verjetno jih nikoli ne srečaš, razen na nogometni tekmi, ampak ko si enkrat v tej majhni skupinici ljudi, doma ali na gostovanju, ali celo v pubu na pivu pred ali po tekmi, ti ta skupinica ljudi pomeni enako kot tvoja družina. Za veliko navijačev je to eden glavnih čarov te igre. Spoznavati nove ljudi, ki jih zanima ista stvar kot tebe. A s temi ljudmi nimaš drugih stikov v vsakodnevnem življenju. To je samo še en del pobega v svet, imenovan nogomet.

Vse to je v redu za večino ljudi. Kaj pa če si ti in tvoja skupinica ljudi rada privošči nekaj težav? Kaj če, na primer, začneš hoditi na tekme v zgodnjih letih s svojimi prijatelji in ta na način odrastete skupaj? Začneš potovati in začneš se pretepati in slej ko prej imaš dovolj obrambnih akcij in začneš načrtovati ter napadati nasprotnika. Organizirate se in preden se zaveste, ste že v svojih dvajsetih letih in imate sloves.

Poglejmo drug scenarij. Si v pubu z ostalimi fanti, v katerega zahajate pred vsako domačo tekmo že več let. Naenkrat jo napadejo gostujoči navijači in nekaj vas dobi konkretne batine. Ko bo vaš klub igral v gosteh proti tej isti ekipi naslednjo sezono, se jim maščujete. S prijatelji se odpravite tja in opravite z njihovim pubom na enak način. Potem se oni vrnejo spet na vaš teren in tako se zgodba nadaljuje.

Še en scenarij: živite v majhnem mestu brez pravega nogometnega moštva. Zato hodite na tekme nekaj kilometrov stran. Tam je še veliko ostalih ljudi, ki delajo enako. Vsak teden potuješ z javnim prevozom z istimi ljudmi, med seboj se spoznate in na koncu stojite skupaj na vsaki tekmi na istem mestu na tribuni. To postane vaše mesto. Z leti postajate starejši in bolj organizirani. Organizirate prevoze na tekme in na koncu veliko potujete tudi na gostovanja.

Take situacije in scenariji so se prej ali slej pojavili v skoraj vsakem klubu v Angliji. To je bila podlaga za nastanek skoraj vsake organizirane skupine v tej državi. To so bile skupine ljudi, ki so bile bolj aktivne od večine ostalih, kadar je šlo za pretepe. Na začetku zadeve niso bile organizirane, ampak te skupine ljudi se nikoli niso umikale pred pretepom. Tako so postajali bolj prepoznavni med domačimi navijači in pridobivali na slovesu. Ljudje v tej skupini so to hitro spoznali in so zelo ponosni na dejstvo, da namesto da so le anonimni posamezni gledalci, so zelo prepoznavna frakcija znotraj kluba. Zato se zelo trudijo, da se razširijo, saj si predvsem želijo, da se njihov sloves razvija in širi. Posledica tega je, da bodo pretepi postajali vedno bolj nasilni in napadi na nasprotnike vedno bolj drzni. Lahko jih je le 10, lahko jih je 50, ampak ti ljudje se »hranijo« s tem svojim slovesom in strahom, ki ga imajo nasprotniki pred njimi. Medtem ko tista napetost, ki nastane, ko se zbirajo na dan tekme, ali pred, med in po pretepu, lahko človeka zasvoji. Zdaj imate med svojimi domači navijači sloves in zbira se vas spodobno število. Verjetno se zavedate, da vas bo polovica t. i. hard core, ostali bodo v najboljšem primeru le zanesljivi, v najslabšem pa bodo zraven le zaradi slave. Ampak želimo si, da bi se naša firma povečevala. Kako pridemo do tega? Pri nekaterih klubih se to ne bo zgodilo, ker tisti, ki so hard core, tega ne želijo. Zavedajo se, da je lažje organizirati 20 ljudi kot 200, hkrati pa tudi želijo obdržati svoj elitni status. Vedo tudi, da lahko manjša skupina večkrat zada več škode kot velika skupina. Najbolj pomemben faktor izmed vseh pa je, da več ljudi imaš v skupini, večje možnosti so, da bo ugled skupine pokvarjen ali celo izgubljen zaradi ljudi, ki bi v primeru kakšne težke situacije zbežali. Kljub temu se pri večini skupin število ljudi poveča tako ali drugače , ker ljudje želijo nekam pripadati.

Vendar nobeden ne more priti kar tako v neko skupino in pričakovati, da bo kar takoj sprejet. To se enostavno ne bo zgodilo. To so ob priložnosti spoznali tudi mnogi policisti pod krinko. Vsakdo ki se želi pridružiti skupini, se pridružuje počasi in od zunaj navznoter. Pridobiti si mora svoj sloves in spoštovanje tistih od znotraj, preden ga sploh vzamejo resno. To lahko traja več sezon in veliko pretepov. Sloves skupine je najpomembnejša stvar. Le-ta je v rokah vsakega člana in vsak od njih mora imeti največje zaupanje v ostale. Tako kot ima hard core popolno zaupanje v vsakega člana, da jih bo le-ta podprl pri morebitnih pretepih. Obstajajo ostali načini kako se pridružiti firmi. Navijači Newporta – na primer – so nekoč izvedli rekrutiranje med navijači tako, da so polepili s plakati celotno mesto. Obstajajo celo primeri, ko so določene ljudi vabili, naj se včlanijo v druge skupine (celo iz drugih mest), predvsem zaradi njihovega slovesa in zaradi t. i. »povezav.« Poznamo tudi skupine, ki podpirajo isti klub, ki se bodo združile v potovanjih in pretepih, ali bodo celo potovale ločeno in se združile le v pretepih, kljub temu pa se ne bodo nikoli združile med sabo, saj se nobena od njih ne želi odreči svoji zgodovini in slovesu. Kakorkoli, take priložnosti so redke in v veliki večini primerov je edina pot v skupino glede na zasluge. To pa zahteva odrekanje in predanost.

Ko pride skupina v situacijo, ko ima nek status pri ostalih klubih (dober ali slab, odvisno iz katerega zornega kota gledamo), bodo ostale skupine skušale zrušiti to, kar se je do zdaj gradilo. Pride celo do tega, da je vaš rezultat najmanj toliko pomemben kot rezultat kluba za katerega navijate. Zavedati se je treba, da če v goste prihaja Cardiff ali Birmingham, da vas bodo gostje preizkušali in enako bodo pričakovali oni od vas. To je ta igra.

Seveda se zadeve ne odvijajo le na tekmah. Vsak klub ima navijače, ki bodo udeleženi pri pretepih, ne glede na to, ali gre za velik klub kot je Middlesbrough, ki ima ene najnasilnejših navijačev v državi, ali gre za majhen klub kot je Wigan Athletic, katerega navijači so te vedno pripravljeni presenetiti. Stanje na ligaški lestvici nima prav nobene veze za organizirane skupine. Vsak navijač vam bo takoj povedal, da so lahko londonske ulice zelo nevarne, ker nikoli ne veš na koga boš naletel in organizirane firme malih klubov so lahko resnično izredno nevarne.

Ena stvar je spoštovanje pri domačih navijačih, ampak skupine bi bile rade poznane drugim klubom in nasprotnim navijačem in želijo, da le-ti govorijo o njihovih podvigih in junaštvih. Ena stvar, ki je nad vsemi in bo pripomogla k temu, je ime. Ni važno od kod izvira, ali kako neumno se sliši, ker ko ime postane enkrat znano se razširi kot požar, če je ekipa aktivna vsak teden. Če se znajdeš na poraženi strani in prejmeš v roke vizitko v stilu »Čestitamo, pravkar si spoznal Chelsea Headhunters,« potem to zagotavlja, da bo njihovo ime poznano na vaši strani v roku nekaj ur. Vizitka je odlično orodje, ki ga danes uporablja večina skupin. Dostopnost printerjev vizitk na poštah in železniških postajah je velika, so neizsledljive in se pridobijo na enostaven način.

Vir: Dougie & Eddy Brimson: Everywhere we go (Behind the Matchday Madness); 1996

Preberite tudi Firme, drugi del in Firme, prvi del

Transparenti, tretji del

Kako narediti zastavo oziroma transparent?

Veliko zastav in transparentov na tribunah je zelo neverjetnega videza, ampak da bi vaš transparent ali zastava skupine še bolj izstopala, si morate zamisliti nekaj neobičajnega, nenavadnega in kvalitetnega ter inovativnega, ker je transparent/zastava ena izmed pomembnejših delov izgleda tribune. Obstajajo številne odlične metode, kako izdelati transparent/zastavo. Lahko npr. uporabite akrilno barvo, razpršilce (šprej) itd., da naredite svoj vzorec, ali pa enostavno plačate tiskanje transparenta. Ampak nedvomno imata zastava/transparent, ki sta narejena na roko, večjo vrednost kot če bi bila natiskana.

1. korak: Najdite idejo. Kot knjiga, film, slika itd. se tudi zastava začne z idejo v vaši glavi. Tema naj bo unikatna, ne poizkušajte samo kopirati nekaj, kar ste že videli na slikah. To ni zanimivo. Jaz sem potrošil okoli 3 mesece, odkar sem kupil blago in pripomočke, da sem si izmislil, kaj narisati.
2. Blago in palice. Za pripravo blaga za barvanje boste morali izbrati pravilni material, ki se razlikuje po karakteristikah. Jaz sem izbral blago, ki se imenuje ORTON-10. Ampak mislim, da vam to ime nič ne pove. Je kot jeans, je zelo močno in kar gladko. Za svoj izdelek sem vzel kvadrat z višino 140 cm in dolžino 80 cm. Tak ni prevelik in je primeren za zastavo. Palice za zastavo naj so plastične, ker dvomim, da vam bodo policisti pustili metalne oz. teleskopske palice. Najboljša ideja je, da uporabite vodne cevi. Najdete jih v supermarketu in so dokaj poceni. Cevi naj bodo dolge približno 2 metra.
3. Pripravljam skico. Raje uporabljam računalnik za pripravo skice. Prvo vzamem fotografije z visoko resolucijo (1). Potem jo lahko urejam s pomočjo Adobe Photoshopa. S pomočjo Cutout filtra boste dobili sliko z 6-8 barvami (2). Potem importiraš sliko v CorelDraw in jo urediš tam. Precej hitreje in kvalitetneje je. Potrebno je le narisati več linij na črne dele slike (3). Da narišeš zamišljen del slike, ni tako težko (4). Na koncu moraš razdeliti sliko v dele, da bo mogoče te dele tiskati na papir. Za to sliko sem potreboval 27 delov A4 papirja.

4. Prenos na blago. Najboljši način za prenos slike na blago je, da uporabite svinčnik. Je boljši kot kemični svinčnik. Pomembno je, da preko potegnete blago. Manjše detajle sem narisal s pomočjo črnega alkoholnega flomasterja. Pred tem sem testiral svoj flomaster pod vodo in ugotovil, da dež ne bo poškodoval slike na zastavi. In zato sem naredil dve stvari s tem flomastrom.

5. Slikanje/barvanje. Najprej se morate držati določenih belih območjih s pomočjo lepljivega traku. Potem uporabite nož za odrez območja, ki bi naj bila pobarvana. Ta proces je kar dolgočasen in dolg, zato recite svojim prijateljem, da vam pomagajo. Razčlenite celotni kvadrat na 2 ali 3 dele. Pobarvajte prvi del in nato se lotite drugega dela. Za barvanje zastave sem uporabil razpršilce (ponavadi se uporabljajo za grafite). Izgleda, da je to cenejši način barvanja zastave. Verjetno je jasno, da se morajo najprej uporabiti svetlejše barve in šele nato temnejše. Naredite vse zelo pazljivo, natančno in ne pritiskajte preveč na razpršilec. Blago se zelo hitro posuši, a lepljivi trak lahko ostane še moker, zato poskusite ne umazati blaga. Počakajte par minut in potem odstranite lepljivi trak.

6. Akrilna barva. Končno sem uporabil malo steklenico akrila in nekaj podobnemu temu, da sem pokril, zavaroval majhna modra območja na zastavi. Je neprijetnega vonja in diši po petroleju. Za uporabo te barve potrebujete čopič. Ampak seveda ni pomembno uporabiti akrilne barve, to vse lahko naredite z vodoodpornim flomastrom in aerosolnimi barvami.

Končni izdelek:

vir: http://www.ultras-tifo.net/news/41-how- … -flag.html

Prevedel in pripravil: ZOO

Transparenti, drugi del

Preberite tudi: Transparenti, prvi del

Danes so zelo popularni t. i. mali transparenti podskupin. Pri večjih skupinah je lepo razvidno, da poleg imena skupine zraven obstaja še veliko manjših podskupin, ki tvorijo potem to veliko ime skupine. Torej, skupina ima en večji udarni transparent z imenom skupine, zraven tega transparenta pa obešajo male transparente skupin, ki predstavljajo podskupine. Vsebinsko gledano se lahko mali transparenti naredijo glede na okoliš, iz katerega prihajate, glede na politično usmeritev ljudi na tribuni itd.

Lahko pa tribuno sestavljajo samo veliki transparenti, kjer deluje skupina kot celota, ali pa samo mali transparenti, to slednje bi veljalo predvsem za male skupine.

Medtem ko Gringosi uporabljajo večinoma “male transparente”, Viole uporabljajo na domačih tekmah predvsem velike transparente, na gostovanjih pa bolj manjše, recimo njihovi udarni transparenti (večji) so Ultras Maribor, Viole Maribor, Legende 89′ …

Green Dragonsi so bili prejšnjo sezono prepoznavni z njihovim udarnim transparentom (20  let), ki se je pojavil na vsaki tekmi, drugače pa je njihov transparent GD LJ.

Gorgone iz Lendave tako uporabljajo večinoma samo en udarni transparent – Gorgone Lendava. Udarni transparent Celjskih grofov je transparent: Grofje.

Transparente ponavadi obeša jedro in prav tako tudi nosi na tekme jedro skupine, medtem ko se mali transparenti nosijo na tekme po že zgoraj opisanih skupinah. Transparenti se seveda ne nosijo v kakšnih vrečah, ali v čem podobnem, saj obstaja možnost napada druge navijaške skupine. Transparente naj bi se nosilo bolj na skriti način (npr. pod jakno itd.). Če pa pride do odvzema oziroma do poizkusa odvzema transparenta, se ga mora braniti z vso častjo, ponosom, saj le-ta predstavlja del tvoje tribune in tvojega okoliša/mesta/prepričanja.

V Sloveniji se lahko še posebej v zadnjih letih pohvalimo z novimi in lepimi transparenti navijaških skupin, glede na to, da je izgled tribune definitivno postal eden najpomembnejših segmentov navijaštva.

Ker pa je potrebno dogodke minulih obdobij presojati iz takratnega vidika in izhodišča, ne moremo reči, da so bili transparenti slovenskih skupin v 90. letih grdi, da so kazili izgled tribune. Vsekakor se je med njimi našlo nekaj izredno lepih, hkrati tudi nekaj transparentov izrednih dimenzij. Zagotovo so bili v 90. letih pa tudi prej na hitro izpisani transparenti brez uporabe šablone nekaj vsakdanjega. Nekateri transparenti so znali nasprotno navijaško skupino izzvati, spet drugi nasmejati.

Po drugi strani pa danes veliko skupin razvije zgolj idejo ter osnutek izgleda transparenta, ostalo pa prepustijo tiskarni. Mnenja, kaj je bolj in kaj manj primerno, so različna. Dejstvo je, da je znalo biti več urno ali tudi več dnevno nastajanje transparenta v navijaških skupinah, podskupinah še mnogo več kot le obraba kolen, zapravljanje časa, nešteto število pobarvanih prstov, ali da bi lahko ure in dneve nastajanja transparenta enačili zgolj s končnim izdelkom – transparentom na ograji tribune. Vsekakor je navijačem, njihovi skupini in skupinskemu duhu to predstavljalo dosti več. Zato morda nekateri mislijo, da danes transparent ne pomeni kaj dosti, da je bolj važno, da se pojavi. Predvsem s tiskanjem je transparent en, dva, tri končan. Pred leti pa si se mučil z velikimi transparenti sploh najti prostor za izdelavo. Če si imel prostor na prostem, si moral paziti na vreme, veliko težav je bilo, zato je končni izdelek, ki je visel na tribuni, morda pomenil več, ljudje so se lahko poistovetili z njim in ga bolj srčno branili. Seveda pa od transparenta ni odvisno, kako ga boš branil, odvisno je od skupine, ki stoji za tem transparentom, kako se bo predstavila, kaj bo naredila, ko ga bodo poizkušali ukrasti, kako bo skupina reagirala in v tistih trenutkih bo branila svoj ugled in svojo čast.

Avtorja: ZOO in foto

Firme-drugi del (škotske firme)

Ta knjiga zajema v glavnem klube iz angleške lige. Ampak tudi Škotska, kljub temu, da vas mediji prepričujejo drugače, prispeva velik delež nogometnega nasilja. Vsak angleški navijač se zaveda, česar so Škoti sposobni. Sram me je, ko vidim tiste slavne fotografije Škotov, ki so preplavili London in Wembley. Tudi gostovanja Rangersov in Celtica pred sezono so pustila pečat na prenekaterih angleških igriščih. Povezave, ki so se vzpostavile med škotskimi in angleškimi firmami (Manchester United/Celtic in Chelsea/Rangers sta dve najbolj očitni), so bolj politične ali religijske narave in nekoliko manj nogometne. A te firme se bodo združile in so tudi se, ko se je pojavila potreba in se je bilo potrebno združiti za pretep. Spodaj je seznam škotskih firm, za katere vemo, da so trenutno aktivne (opomba: knjiga je izšla leta 1996):

KLUB	FIRME	MESTO	STADION	KAPACITETA
Aberdeen	ASC (Aberdeen Soccer Casuals)	Aberdeen	Pittodrie Stadium	22.200
Arbroath	Soccer Crew	Arbroath	Gayfield Stadium	6.448
Celtic	Celtic Casuals	Glasgow	Celtic Park	60.506
Dunfermline Athletic	CSS (Carnegie Soccer Service)	Dunfermline	East End Park	12.510
Heart of Midlothian	CSF (Casual Soccer Firm)	Edinburgh	Tynecastle Park	18.300
Hibernian	CCS (Capital City Service)	Edinburgh	Easter Road Stadium	17.500
Montrose	No Casuals, Portland Bill Seaside Squad	Montrose	Links Park	4.338
Motherwell	SS (Saturday Service)	Motherwell	Fir park	13.742
Glasgow Rangers	ICF (Inter-City Firm)	Glasgow	Ibrox Stadium	51.082
St Johnstone	FCF (Fair City Firm)	Perth	McDiarmid Park	10.618
St. Mirren	Love Street Division	Paisley	New St. Mirren Park	8.006

Opomba: Škotskih stadionov s kapaciteto manjšo od 10.000 na strani worldstadiums.com podrobneje ne predstavljajo.

Vira:

– Dougie & Eddy Brimson: Everywhere we go (Behind the Matchday Madness); 1996

– Woldstadiums (http://www.worldstadiums.com)

Firme-prvi del

KLUB	FIRME	MESTO	STADION	KAPACITETA
Arsenal	Gooners	London	Emirates Stadium	60.000
Aston Villa	Steamers, Villa Youth	Birmingham	Villa Park	43.275
Barnsley	Inter-City Tykes, Five-O	Barnsley	Oakwell Ground	22.752
Birmingham City	Zulu Warriors	Birmingham	St. Andrews Stadium	30.016
Blackburn Rovers	Blackburn Youth	Blackburn	Ewood Park	31.367
Blackpool	BRS (Bison Riot Squad), Seaside Mafia, BTS (Blackpool Tangerine Service)	Blackpool	Bloomfield Road	11.295
Bolton Wanderers	Tonge Moor Slashers, Mongoose Cuckoo Boys, Billy Whizz Fan Club	Bolton	Reebok Stadium	28.723
Bradford City	The Ointment	Bradford	Bradford/Bingley Stadium	25.136
Brighton & Hove Albion	Headhunters	Brighton	Withdean Stadium	7.000
Bristol City	Inter-City Robins	Bristol	Ashton Gate	21.479
Burnley	SS (Suicide Squad)	Burnley	Turf Moor	22.619
Cambridge United	Cambridge Casuals	Cambridge	Abbey Stadium	9.617
Cardiff City	Soul Firm	Cardiff	Cardiff City Stadium	26.828
Carlisle United	BCF (Border City Firm)	Carlisle	Brunton Park	16.651
Chelsea	Headhunters	London	Stamford Bridge	42.449
Chesterfield	CBS (Chesterfield Bastard Squad)	Chesterfield	Recreation Ground	8.880
Darlington	Darlington Casuals, Bank Top 200, The Gaffa, Under-5s, The Townies	Dalington	Williamson Motors Stadium	27.500
Derby County	DLF (Derby Lunatic Fringe)	Derby	Pride Park	34.000
Doncaster Rovers	DDR (Doncaster Defence Regiment)	Doncaster	Keepmoat Stadium	15.000
Exeter City	Sly Crew	Exeter	St. James’ Park	10.570
Fulham	Thames Vailey Travellers	London	Craven Cottage	25.678
Grimsby Town	CBP (Cleethorpes Beach Patrol)	Cleethorpes	Blundell Park	10.033
Hereford United	ICF (Inter-City Firm)	Hereford	Edgar Street	7.100
Huddersfield Town	HYC (Huddersfield Young Casuals)	Huddersfield	Galpharm Stadium	24.500
Hull City	City Psychos	Hull City	Kingston Communications	25.404
Leeds United	Service Crew	Leeds	Elland Road	40.204
Leicester City	Baby Squad, MMA (Matthew&Marks Alliance), BIF (Braunstone Inter-City Firm, TRA (Thurnby Republican Army), ICHF (Inter-City Harry Firm)	Leicester	Walkers Stadium	32.500
Lincoln City	LTE (Lincoln Transit Elite)	Lincoln	Sincil Bank Stadium	11.729
Manchester City	Maine Line Service Crew, Guv’nors	Manchester	City of M’ster Stadium	48.000
Manchester United	Inter-City Jibbers, The Cockney Reds	Manchester	Old Trafford	76.098
Middlesbrough	Frontline	Middlesbrough	Riverside Stadium	35.049
Millwall	Bushwackers, The Treatment	London	The New Den	20.146
Newcastle United	Bender Crew, NME (Newcasle Mainline Express)	Newcastle	St. James Park	52.143
Northampton Town	NAT (Northampton Affray Army)	Northampton	Sixfields Stadium	7.653
Nottingham Forest	Red Dogs, Naughty Forty	Nottingham	Nottingham City Ground	30.602
Oldham Athletic	Fine Young Casuals	Oldham	Boundary Park	13.700
Oxford United	Warlords	Oxford	Kassam Stadium	12.400
Peterborough United	PTC (Peterborough Terrace Crew)	Peterborough	London Road	15.314
Plymouth Argyle	Central Element	Plymouth	Home Park	20.134
Portsmouth	657 Crew	Portsmouth	Fratton Park	20.200
Reading	Berkshire Boot Boys	Reading	Madejski Stadium	24.084
Rotherham United	Rotherham Casuals	Rotherham	Millmoor Ground	8.300
Sheffield United	BBC (Blades Business Crew)	Sheffield	Bramal Lane	33.500
Sheffield Wednesday	OCS (Owls Crime Squad)	Sheffield	Hillsborough	39.859
Shrewsbury Town	EBF (English Border Front)	Shrewsbury	New Meadow	10.840
Southampton	Inside Crew, The Uglies, Suburban Casuals	Southampton	St. Mary’s Stadium	32.000
Stockport County	The Company, Hit Squad	Stockport	Edgeley Park	11.000
Sunderland	Vauxies, Seaburn Casuals, Boss Lads, The Redskins	Sunderland	Stadium of Light	49.000
Swansea City	Swansea Jacks, Jacks Army	Swansea	Liberty Stadium	20.532
Tottenham Hotspur	Yiddos, N17s	London	White Hart Line	36.214
Tranmere Rovers	TSB (Tranmere Stanley Boys)	Birkenhead	Prenton Park	16.789
West Bromwich Albion	Section Five	West Bromwich	The Hawthorns	27.200
West Ham United	ICF (Inter-City Firm)	London	Boleyn Ground	35.056
Wolverhampton Wanderers	Subway Army, Bridge Boys	Wolverhampton	Molineux Ground	28.500
Wrexham	Frontline	Wrexham	Racecourse Ground	15.891
York City	YNS (York Nomad Society)	York	KitKat Crescent	9.459

Opomba: Angleških stadionov s kapaciteto manjšo od 10.000 na strani worldstadiums.com podrobneje ne predstavljajo.

Vira:

– Dougie & Eddy Brimson: Everywhere we go (Behind the Matchday Madness); 1996

– Woldstadiums (http://www.worldstadiums.com)

Kdo je navijač

REDNOST
Prvo in osnovno pravilo je, da navijač redno obiskuje tekme svojega kluba, ne glede na to, ali se njegov klub bori za naslov prvaka ali pa se bori za obstanek v ligi. Ne glede na to kdo je nasprotnik, moraš biti tam, na tribuni, zaradi tvoje ekipe. Ne pozabi, da ravno tvoja podpora lahko da tisto dodatno moč, kadar ekipi ne gre najbolje. Izgovori tipa: sneg pada, dež pada, vroče je, ne obstajajo!

PRETEP
Spopadi z nasprotnimi navijaškimi skupinami ali policijo so nekaj neizbežnega v življenju vsakega navijača. Seveda pa moramo razlikovati pojem navijač in hooligan. Prihod na tekmo še ne pomeni želje, da se nekomu razbije glava. Toda občasno so situacije takšne, da se je spopadu skoraj nemogoče izogniti. Takrat umika NI, enotni smo še močnejši. Prav tako je nedostojno za navijača, da napada v razmerju 10 na enega.

NAVIJANJE
Navijaj vseh 90 minut! Ni dovolj, da se samo pojaviš na stadionu in poziraš. Ko si na tribuni, navijaš brez prestanka in ne glede na to, kdo je nasprotnik in kakšen je rezultat. Če rezultat ne odgovarja, navijaj še močneje. Morebitno nezadovoljstvo nad igro ali rezultatom lahko izkažeš po tekmi. Dokler tekma traja, se navija! Sledi vodji, ker on drži ritem celotne tribune, kar ni lahko delo. Pomagaj mu. Navijaj ne glede na to, koliko si star. Pravljice tipa »jaz sem navijal, ko sem bil še mlad«, so slabi izgovori. Vseeno je, ali si star 15 ali 45, če delaš, imaš otroke, študiraš ali zabušavaš. Če se nahajaš na delu tribune, ki je namenjena navijačem, ne sediš, ampak stojiš in tvoje obveznosti so povsem enake – NAVIJAŠ 90 minut!

AKTIVIRAJTE SE!
Če vas je 10, 20 ali 30, naredite svojo navijaško ekipo. Naredite zastavo, šale, pulovre s svojim znakom. Potrudite se, da boste čim bolj originalni, ne kopirajte ostalih in bodite pozorni na estetiko. Redno se pojavljajte in izvajajte svoje akcije. Zastava ne sme nikoli pasti. Če se ne veste ali se ne želite pretepati, se aktivirajte na drugačen način, ker niso vsi navijači fajterji. Delajte tisto, v čemer ste najboljši. Naredite kakšno zanimivo koreografijo, dober fanzin, nalepke, internetno stran, pesmi … Struktura navijačev je zelo različna in to raznolikost je pri ljudeh, ki prihajajo na tekme, potrebno izkoristiti. Samo na ta način, se bo formirala prava skupina.

OBLAČENJE
Oblačenje je eno od obeležij modernega navijača. Zadnjih nekaj let se goji »casual« navijaški stil. Namen tega stila je, da navijač obleče nekaj vsakdanjega za vsakogar ki gre ven, ne pa dres ali spitfire-ko ali kaj podobnega. V Angliji na primer se tako prepoznavajo hooliganske ekipe. Ena ekipa nosi Burberrys garderobo, druga Stone Island, potem Aquascuttum, Ben Sherman, Lacoste itd.

GOSTOVANJA
Biti na tekmi, ko je tvoj klub domačin, ni dovolj. Navijač ni pravi, če ne odhaja na gostovanja – vsaj nekajkrat v sezoni. Obisk domačih tekem je lažji del navijanja. Prava žurka vedno nastane na gostovanjih pa tudi renome navijaške skupine se v veliki meri pridobiva na gostovanjih. Potovanje v nepoznano mesto, zajebavanje na poti, prihod na tuj teritorij, morebitni konflikti z domačo navijaško skupino – to so doživetja, ki se težko opišejo. Ure in ure se zajebava, poje, skače, nori, potuje.

Vir besedila in risb: fanzin Black Gringosov Ultras Sobota, št. 2, 5. april 2009

Stadion

Športno prizorišče s prostori za gledalce, na katerem se prirejajo športna tekmovanja in manifestacije. Na nogometnem igrišču je lahko naravna ali umetna trava, običajno pa so okrog igrišča steze in druga oprema za atletiko. Prve stadione so zgradili v antični Grčiji. Okrog igrišča so gradili tribune različnih oblik. Najbolj znani antični stadioni so bili v Olimpiji, Delfih, Miletu in v Atenah. Antični stadion v Atenah so zgradili leta 330 pred našim štetjem, obnovili pa leta 1896 ob prvih Olimpijskih igrah moderne dobe. Moderni športni stadioni so grajeni po vzoru na antične stadione in rimske amfiteatre. Glede na namen so različnih oblik, nogometni stadioni pa so običajno v obliki elipse ali podkve. Običajno jih zgradijo za velika športna tekmovanja (olimpijske igre, svetovna prvenstva, evropska prvenstva ipd.). Stadione projektirajo in gradijo po zelo ostrih kriterijih, ki jih za nogomet določata FIFA in UEFA, za olimpijske igre pa Mednarodni olimpijski komite. V sklopu stadiona se razen igrišča in tribun na osrednji tribuni nahaja še častna loža, pod tribunami pa so praviloma še prostori uprave stadiona, slačilnice, dvorane za trening, skupni prostori, ostali prostori za varnostno in zdravstveno osebje, pogosto pa tudi manjši hoteli, gostinski, poslovni objekti, prostori s trgovsko vsebino in drugo. Na stadionu so tudi semafor in reflektorji. Ob stadionu se običajno nahajajo še pomožna igrišča in druge vsebine zanimive za športnike in obiskovalce. Najbolj znani olimpijski stadioni so v Atenah, Londonu, Stockholmu, Parizu, Berlinu, Amsterdamu, Los Angelesu, Helsinkih, Melbourneu, Rimu, Tokiju, Seulu, Sydneyu, Ciudad de Mexicu, Munchnu, Montrealu, Moskvi itn. Najbolj znani stadioni so: Maracana (Rio de Janeiro), G. Meazza (Milano), Santiago Bernabeu (Madrid), Hampden Park  (Glasgow) itn.

Vir: povzeto po Nogometnem leksikonu, Zagreb (2004)

Največja slovenska nogometna stadiona sta Arena Petrol v Celju (13.006 – povezava) in Ljudski vrt v Mariboru (12.514 – povezava). Kot največja stadiona v Sloveniji navaja spletna stran World Stadiums stadion v Planici in stadion v Krškem (povezava). Stadion namenjen smučarskim poletom bi naj imel kapaciteto 37.000 gledalcev (trenutno ga prenavljajo), stadion v Krškem pa 16.000 gledalcev. Slednji poleg nogometa gosti tudi dirke v speedwayu.

Trije največji stadioni na svetu so v ameriškem Indianapolisu (speedway), ki lahko sprejme 250.000 gledalcev, v Tokiju (konjske dirke), ki lahko sprejme 223.000 gledalcev in stadion v Shanghaiju (moto šport), ki lahko sprejme 200.000 gledalcev (povezava). Trije največji nogometni stadioni so v indijski Calcutti (120.000 gledalcev), mehiškem Ciudad de Mexicu (105.064) in v iranskem Teheranu (100.000). Nekoč največji stadion Maracana (danes se imenuje Mario Filho) v Riu de Janeiru lahko danes sprejme 87.101 gledalcev, njegova prvotna kapaciteta je bila 199.850 gledalcev. Največji obisk pa 183.341 gledalcev leta 1969 na tekmi med Brazilijio in Paragvajem (vir: Nogometni leksikon).

Next Page »