Celjski grofje: Publikum-Odense, 1993

V fotogalerijo Celjskih grofov smo dodali fotografije s tekme Publikum-Odense, prve tekme predkroga pokala pokalnih zmagovalcev, ki je bila odigrana 18. avgusta 1993.

Celjski grofje na tekmi proti Olimpiji leta 1996

Objavljamo fotogalerijo Celjskih grofov s tekme med Publikumom in Olimpijo, ki je bila odigrana na Skalni kleti 26. maja 1996.

Kotiček za navijače – 4. 11. 1992

Datum izida: 4. november 1992

Celjski grofje: Publikum-Olimpija (1992/93)

V fotogalerijo Celjski grofov smo dodali fotografije s tekme med Publikumom in Olimpijo iz sezone 1992/1993. Povezava do fotogalerije.

1992/93: dodane fotografije Celjskih grofov s tekme Publikum-Maribor

V fotogalerijo Celjskih grofov smo dodali fotografije s tekme med Publikumom in Mariborom iz sezone 1992/93. Fotogalerije si lahko pogledate s klikom na povezavo. Fotografije so iz našega arhiva, avtor fotografij nam ni znan.

Arena Petrol Celje

Stadion v športnem parku pod Golovcem, ki od leta 2005 nosi sponzorsko ime Arena Petrol, je naš največji stadion in hkrati tudi prvi sodoben stadion v Sloveniji. Graditi so ga pričeli leta 1999, z izgraditvijo zadnje severne tribune pa zaključili leta 2008. Prva tekma na stadionu je bila odigrana 9. septembra 2003 in sicer med mladima ekipama reprezentanc Slovenije in Francije.

Celje s približno 38.500 prebivalci (občina jih šteje že več kot 50.000) ne spada med nogometna mesta, o čemer priča skromen obisk tekem CM Celja, je pa pohvalno, da je Celje eno izmed mest, v katerem deluje aktivna ultras skupina in ki se lahko pohvali z lepim in zelo kakovostnim stadionom.

ZGODOVINA

Začetek gradnje stadiona v nekdanji zapuščeni Opekarniški jami sega v leto 1999, namenu pa je bil z izgradnjo glavne vzhodne tribune predan 9. septembra leta 2003, ko je bila na njem odigrana prijateljska tekma mladih reprezentanc Slovenije in Francije (0:0). Uradno odprtje stadiona je bilo tri dni kasneje, na prvenstveni tekmi med takratnim CMC Publikumom in Ljubljano (3:1), ko je Simon Sešlar tudi dosegel prvi gol na novem stadionu.

Stadion v športnem parku pod Golovcem se je potem postopoma dograjeval v naslednjih letih in svojo dokončno obliko dobil februarja leta 2008, ko je bila zgrajena še zadnja – severna tribuna stadiona. Od leta 2004 do lani je na njem večino prijateljskih in vse kvalifikacijske tekme igrala slovenska nogometna reprezentanca.

Opomba: ZGODOVINA povzeta po: spletni strani NK CM Celje.

OPIS STADIONA

Travnata površina je narejena po najsodobnejši tehnologiji, podobni kot so jo za svojo nogometno igrišče pripravili na olimpijskem stadionu v Muenchenu, kjer tekmece gostita Bayern in Muenchen 1860. Najsodobnejša tovrstna tehnologija omogoča segrevanje travne ruše v mrzlih in zimskih dneh, kar preprečuje zmrzovanje igrišča in skrbi za hitrejšo vegetacijo. Igrišče ima vgrajen tudi računalniško voden sistem zalivanja, ki omogoča, da se s posebnimi tipali meri vlaga in po potrebi avtomatsko dodaja. Odlika novega nogometnega stadiona v Celju so tudi sodobni žarometi z močjo 1.400 luxov, ki omogočajo varčno večstopenjsko jakost osvetlitve glede na različne priložnosti (tekme, treningi, koncerti ipd).

Stadion sestavljajo glavna vzhodna, zahodna, južna ter najnovejša severna tribuna. Glavna vzhodna pokrita tribuna je tudi t. i. poslovna tribuna, saj je izza steklenega pročelja okrog 3000 kvadratnih metrov poslovnih in službenih prostorov, del katerih uporablja tudi domači klub NK CM Celje. Pod glavno tribuno so urejene najsodobnejše slačilnice in vsi potrebni spremljajoči prostori za igranje tekem na najvišji ravni in ki ustrezajo tudi standardom Lige prvakov: soba za doping kontrolo, sodobno novinarsko središče, prostor za ločene televizijske intervjuje, prostor za medicinsko pomoč ipd. Glavna tribuna ponuja tudi atraktiven VIP prostor, ki je v času neigranja tekem družabni prostor s privlačnim pogledom na nogometno igrišče in stadion, ki se lahko koristi tudi za konferenčne in druge poslovne namene.

Zahodna tribuna stadiona v športnem parku pod Golovcem je tako kot južna tribuna umeščena v eno izmed nabrežin, ki so del naravnega amfiteaterskega okolja nekdanje Opekarniške jame. V tem delu stadiona pa je tudi prostor za televizijske ekipe, ki pripravljajo neposredne prenose ali posnetke tekem. Zahoda tribuna je bila prvič v uporabi na prijateljski tekmi proti Italiji, 9. oktobra 2004, ko je bila tudi razprodana.

Južna tribuna je namenjena gostujočim navijaškim skupinam. Svojo premiero je južna tribuna doživela na kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo leta 2006 v Nemčiji proti Norveški, 3. septembra 2005 (2:3), ko je bil dosežen tudi rekorden obisk v Areni Petrol, 10.055 gledalcev. Na tej tribuni je semafor z velikim videozaslonom.

Še ena pokrita, severna tribuna stadiona in arhitekturno vpadljivi stekleni povezovalni del med severno in vzhodno tribuno sta zadnja zgrajena objekta, s čimer je nogometni stadion v športnem parku pod Golovcem dobil zaključeno podobo. V kompleksu steklenega objekta in stavbe severne tribune je skupaj na voljo 8.400 kvadratnih metrov površin, namenjenih poslovni, trgovski in gostinski dejavnosti. Severna tribuna je bila prvič odprta za gledalce 2. marca 2008 na prvenstveni tekmi proti Nafti.

Opomba: OPIS STADIONA povzet po: spletni strani NK CM Celje.

KAPACITETA IN OBISKANOST

Skupna kapaciteta Arene Petrol znaša 13.006 sedežev. Severna tribuna ima natančno 2.981 sedežev, južna tribuna 1.540 sedežev, glavna 3.601 in zahodna 4.884 sedežev. Od tega je 6.556 sedežev pokritih (glavna – vzhodna in severna tribuna) ter 6.424 nepokritih. Različni elektronski mediji povzemajo število sedežev na Areni Petrol, najverjetneje kar po spletni strani NK CM Celje, ki pa je napačna. Najpogosteje se pojavlja številka 13.400, čeprav že seštevek kapacitet posameznih tribun, ki so podane na spletni strani kluba, da na koncu seštevek skoraj identičen našemu.

Spletna stran NK CM Celje navaja kot rekordni obisk stadiona 10.055 gledalcev, ki je bil dosežen 3. septembra 2005, na tekmi Slovenija – Norveška (2:3). Glede na dostopno gradivo s te tekme gre za močno pretirano številko.

Največje število Celjskih grofov na Areni Petrol je bilo na otvoritveni tekmi Arene in sicer menda celo do 300 Grofov proti NK Ljubljana leta 2003. Takrat je na stadionu stala samo vzhodna tribuna, Grofje pa so bili locirani skrajno desno na tribuni. (Vir podatkov: Celjski grofje)

Na Areni Petrol se je največ gostujočih navijačev zbralo Norvežanov – dobršen del južne tribune (povezava do fotografije). Izmed domačih je bilo na Areni Petrol največ navijačev Maribora (med 2.000 in 2.500) na finalni pokalni tekmi med Mariborom in Koprom v sezoni 2006/2007, ko so zasedli polovico glavne tribune. Resda so pa bili takrat ultrasi pomešani z ostalimi navijači Maribora.

Najbolj množično ultras gostovanje na Areni Petrol pripada prav tako Mariborčanom in sicer v lanski sezoni – 2008/2009, ko se jih je zbralo skoraj 550 (povezava do fotografij). Izmed tujih navijačev pa so zabeležena še naslednja gostovanja: navijači Herthe – dobrih 120, Škripari Široki Brijeg – 60, ultrasi Zvezde – 50 (dvakrat), BBB – 250-300, Torcida – 50 … Po besedah Celjanov pa so največji pečat na Areni Petrol pustili nemški navijači na prijateljski tekmi med Slovenijo in Nemčijo. Njihovo število je težko ovrednotiti, vsekakor pa naj bi jih v Celju bilo vsaj 500, omenja se celo številko 1.000, od tega je bila v Celju samo Kategorie C prisotna z več kot 300 navijači. (Vir podatkov: Celjski grofje)

Slovenska nogometa reprezentanca v Areni Petrol

Od 31. 3. 2004, ko se je pomerila z Latvijo, je na celjskem stadionu večino svojih tekem igrala slovenska nogometna reprezentanca, prav vse pa je odigrala v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo leta 2006 v Nemčiji (World Cup 2006) in evropsko prvenstvo leta 2008 v Avstriji in Švici (EURO 2008). V prijateljskih in kvalifikacijskih tekmah so na Areni Petrol med drugim gostovale slovite reprezentance, kot so Italija, Nemčija, Nizozemska, Češka itn. (povzeto po spletni strani NK CM Celje).

OCENJEVANJE

Sektor za domače navijače: ocena 9 – zelo dobro

Odkar so izgradili zadnjo – severno tribuno, se domači navijači Celjski grofje zbirajo prav na tej tribuni in sicer na srednji tribuni, na kateri je nameščenih 362 sedežev. Severna tribuna je pokrita ter za golom in to so tudi največje prednosti tega sektorja.

Zaradi umeščenosti tribune v sektor ni potrebe po dodatnih ograjah, ki bi sektorju dajale izgled kletke. Slabost so plastični sedeži z naslonjali. Dosti bolj primerni bi bili sedeži brez naslonjala. Še bolj pomembna slabost je dejstvo, da je Arena Petrol za potrebe in zanimanje Celjanov za svoj lokalni klub preprosto prevelika. Na tribunah tega velikega objekta se očesu hitro porazgubi tudi večje število navijačev.

Sektor za gostujoče navijače: ocena 8 – dobro, a lahko bi bilo boljše

Sektor za gostujoče navijače je bil nekoč sektor domačih navijačev Celjskih grofov. Južna tribuna je svojevrstna posebnost Arene Petrol. Z enajstimi vrstami sedežev ni potegnjena do roba igrišča, ampak na nek način nedokončana. Resda glede na število gledalcev na Areni Petrol ni nobene potrebe po podaljšanju tribune proti igrišču, se pa vseeno na ta način ruši boljši izgled celotnega stadiona. Vsekakor je boljše, če so ultrasi locirani bolj proti golu kot proti vrhu tribune. Slabosti sektorja sta še nepokritost tribune in sedeži z naslonjali.

Izgled stadiona: ocena 9 – zelo dobro

Stadion je po zadnji izgrajeni severni tribuni dobil zelo lep izgled. Moteči sta pravzaprav dve stvari. Nepovezane in neenotne tribune (tako po videzu in obliki, kakor tudi po pokritosti – glavna in severna tribuna imata streho, južna in zahodna je nimata). Ob polni zasedenosti glavne tribune in nalivu se izkaže še ena pomanjkljivost – streha vzhodne tribune pred dežjem žal ne zaščiti spodnjih vrst tribune.

Skupna ocena: ocena 9 – zelo dobro

Arena Petrol je poleg Ljudskega vrta edini stadion v Sloveniji, na katerem lahko brez sramu gostimo največja evropska in svetovna moštva. Z ljubljanskim stadionom bodo sestavljali odlično trojico presežkov slovenskih stadionov, seveda ko bo ljubljanski stadion izgrajen. Tudi v Celju bi bilo izvedljivo povezati zahodno, severno in južno tribuno, govorimo seveda zgolj v smislu bolj dovršene oblike, izgleda stadiona, resda pa po tem ni nobene potrebe, dograditev niti ne bi bila finančno upravičena. Stadion za 13.000 gledalcev sodi med manjše  evropske in svetovne stadione (pri tem mislimo na Stadione, ne na vaška igrišča in na pol dograjene stadiončke), pa vendar je ta velikost Arene Petrol hkrati tudi njena slabost, saj je danes stadion za potrebe domačega kluba enostavno močno prevelik.

Arena Petrol je prvi stadion, ki je prejel zelo visoko oceno in vsaj v primerjavi med ostalimi slovenskimi stadioni in Areno Petrol je zelo velik razkorak. Arena Petrol je v dosedanjem teku ocenjevanja stadionov na fotoultras.si prvi stadion z veliko začetnico. In seveda šele ocena 9 je takšna, s katero smo lahko  več kot zadovoljni.

Intervju s Celjskimi grofi

V Sloveniji se ne moremo pohvaliti z velikim številom ultras skupin. Na zemljevidu prvoligaških klubov je z vidika resnih navijaških skupin nekaj belih lis – Velenje, Ptuj, Nova Gorica, Domžale, Ljubljana (Interblock) in Koper. Poleg Viol, Green dragonsov in Gorgon so ena izmed aktivnih skupin še Celjski grofje. Čeprav so bili v letih od 1992 do danes večkrat ustanovljeni, hkrati so tudi večkrat razpadli, so danes konstantna ultras skupina, za katero je značilna ravno konstantnost. Preostale skupine so v relativno kratkem času znale potovati od maksimalnosti do povprečja, celo do minimalnosti. Za Grofe to vsaj v zadnjem času ne velja.

Celjski grofje ste bili ustanovljeni leta 1992, vendar skupina nekaj let ni bila aktivna. Kakšni so bili začetki navijanja na Skalni kleti in kaj je povzročilo vsakokratni začasni konec skupine?
Treba je omeniti, da začetki navijanja niso bili na Skalni kleti, ampak v hokejski dvorani. Kasneje se je navijanje prestavilo tudi na nogomet in sčasoma tudi na rokomet. Začetki skupine so bili zelo perspektivni, saj se je na tribunah Skalne kleti znalo zbrati tudi po 300 grofov, na rokometu celo 500. Prvotna skupina je delovala nekje do konca leta 1993, ko je zaradi neorganiziranosti same skupine, nesodelovanja z upravo ter predvsem zaradi preveč incidentov s policijo prenehala z delovanjem.

Leta 1995 sledi reorganizacija skupine, večinoma nove generacije, ki pa je šla po stopinjah svojih predhodnikov in delovala do konca leta 1996. Zadeva se je nato ponavljala do leta 2006, ko smo se prvič organizirali z namenom, da podpiramo svoj klub in širimo svoje ime po Sloveniji in Evropi ter da postanemo stalnica na slovenski navijaški sceni.

Koliko skupnega imate današnji člani skupine s skupino iz 90. let?

Današnjo skupino sestavljajo posamezniki iz vseh generacij CG92 (tudi iz 92. leta) in seveda novi člani.

Kako gledate v skupini na selitev iz Skalne kleti na Areno Petrol? Ste selitev izkoristili v tolikšni meri, kot ste želeli?

Glede udobnosti samega stadiona in pozicije stadiona v samem mestu smo lahko bolj zadovoljni kot prej na Skalni kleti, glede same velikosti stadiona oziroma naše tribune pa bi mogoče velikokrat marsikatera koreografija izpadla veliko boljše … da ne naštevamo varnostnih ukrepov, kamer itd. V tem primeru je bila Skalna klet sigurno privlačnejša.

Kakšno mesto je v navijaškem, športnem smislu Celje? A Celjane sploh zanima nogomet? Zakaj Arena Petrol na ligaških tekmah več ali manj sameva?
Sam obisk na Areni Petrol glede na rezultate samega kluba v zadnjih letih sploh ni bil slab, lahko bi rekli takoj za Mariborom (je pa razlika če je v Gorici na stadionu za 3.000 ljudi 1.500 gledalcev ali pa v Celju 2.500 gledalcev na stadionu za 13.400 gledalcev), v zadnjem letu pa so se v samem vrhu kluba dogajale svinjarije in občinstvo je to tudi čutilo ter odreagiralo tako kot pač je.

Kakšna je situacija v dvorani Zlatorog v zvezi z navijanjem za RK Celje? Ligaške tekme so slabo obiskane, na mednarodnih pa v dvorano Zlatorog prihajajo ljudje iz vseh koncev Slovenije? Je Celje v tem smislu športno mesto?
Za naše pojme RK Celje niti ni več tako celjski klub, ampak bolj klub ostalih prebivalcev Slovenije, ki se ga pridejo napit na Ligo prvakov, v domači ligi pa dvorana sameva, tako da ne vemo od kot medijem informacija, da je Celje rokometno mesto.

V kakšnih odnosih ste s Florijani?
Smešno …

Vas lahko v prihodnje pričakujemo navijati še za kakšen celjski klub, ali le izključno za NK CM Celje?
Sigurno na hokeju, takoj ko bo Celje dobilo spet člansko ekipo v državnem prvenstvu, kar se zna zgoditi zelo kmalu. Ostalo nas ne zanima.

Kako ocenjujete svoje navijanje in delovanje nasploh?
Sigurno bolj organizirano kot v preteklosti, vse skupaj se da seveda še izboljšati.

Nekaj časa je slovenska nogometna reprezentanca domače tekme igrala na celjski Areni Petrol. Zakaj niste želeli prevzeti vodenje navijanja združenih navijačev Slovenije?
Zaradi tega ker ni bilo iskrenega interesa iz strani vseh večjih grup v državi za podporo naši repki. Takrat smo bili v takšni situaciji, da smo se najprej morali ukvarjati z nemotenim delovanjem lastne grupe in ta peščica ljudi ni imela časa in energije, da se ukvarja še z vodenjem reprezentančnih tekem ter s scenami, ki se tam dogajajo in niso imele nič skupnega z podporo svoji državi. Vseeno se je organiziralo nekaj sestankov s predstavniki vseh navijaških skupin, ampak se ni našel skupni jezik.

Smo pa bili vedno prisotni na tekmah repke v Celju.

Boste spet aktivno navijali na tekmah reprezentance, če se bodo v prihodnosti tekme preselile v Ljubljano?
Mogoče ja, mogoče ne, odvisno od scene na tekmah repke. Predvsem pa je odvisno od tega, kam bo usmerjena energija slovenskih grup, ali v napade med sabo ali v skupno delovanje proti ostalim. Problem je v tem, da se lahko predstavniki zmenijo karkoli, vendar kaj razmišljajo člani navijaških skupin je pa druga zgodba. Ko se bo to dalo kontrolirati, bomo kot združeni slovenski navijači resnično močni in se bomo lahko začeli pogovarjati o pravi sceni na repki.

Koliko ljudi šteje jedro skupine?
Jedro skupine, to pomeni tistih, ki so prisotni na vseh tekmah, je okoli 30 ljudi.

Komentar slovenske navijaške scene in skupin …
Glede na tradicijo naše lige, starost samostojne države, tradicije naših klubov sploh ni tako slaba kot se trudijo prikazati nekateri. S povratkom Mure v prvo ligo in ostanku trenutnih klubov v prvi ligi ima vse skupaj potencial, da se scena zelo zelo dvigne. Vse pa je odvisno od peščice najbolj zagretih ljudi v vsaki grupi, da ne izgubijo volje in delajo dalje. Rezultati bodo prišli …

Kakšno je vaše stališče do (pod)grup večjih skupin v Celju pa tudi nasplošno? Kako gledate na dejstvo, da nekateri ne navijajo za klub v svojem mestu?
Ni problem v tistih, ki navijajo za nek tuj klub in dejansko hodijo na tekme tega kluba, problem je v tistih, ki se predstavljajo za nekaj, kar niso. Vsak ima pravico navijati za katerikoli klub si želi, dokler to drži za sebe. V nasprotnem primeru se stvar spremeni, določene še čaka …

Podgrup tujih skupin trenutno ni – so samo posamezniki. Poznamo ljudi, vemo, kam hodijo, kaj delajo ampak dokler to držijo za sebe, ne motijo našega mesta, našega kluba, naših članov, našega dela, nas to ne moti.

Kakšna je vaša vizija in katere cilje boste poskušali doseči?
Čimveč ljudi spraviti na tribuno, jim vcepiti pravo mentaliteto – ljubezen do kluba in svojega mesta, čimveč dobrih tekem, kakšna sezona v Evropi, sicer pa bo čas pokazal vse. Smo na dobri poti …

Navijaški vodič po slovenskih stadionih

V kratkem bomo na fotoultras.si pričeli s predstavljanjem in ocenjevanjem slovenskih stadionov, vendar izključno iz oči navijača. V tem okviru smo si izposodili članek Navijaški vodič po slovenskih stadionih, ki je bil objavljen v prvem biltenu Green Dragonsov z imenom Prva petletka in je izšel oktobra 1993. Stadioni in igrišča v teh letih so bili neprimerno drugačni, slabši, brez skoraj kakršnega koli ugodja za gledalce (streha in plastični sedeži na stadionu so bili prava redkost), skratka ali razvaline ali skorajda vaška igrišča. Na tako drastično mnenje o slovenskih igriščih in stadionih je vplivalo  predvsem dejstvo, da so bili Dragonsi do takrat vajeni velikih stadionov nekdanje Jugoslavije – Koševa, Marakane, Kantride, kar so bili čez noč prisiljeni zamenjati za Zagorje, Dekane, Rogaško Slatino, Naklo, Ajdovščino in tako naprej.

Fotografije takratnih stadionov smo dodali iz lastnega arhiva. Fotografije so iz obdobja od leta 1989 do 1995. V oklepaju je pri nekaterih stadionih zapisana takratna kapaciteta stadiona; vir teh podatkov je revija e šport, posebna izdaja, april 1993.

Navijaški vodič po slovenskih stadionih

V bistvu je naslov za naše razmere rahlo neustrezen, saj bi bil ustreznejši opis “navijaški vodič po stadionih, travnikih in okoliških gričkih”. No ja, če bi bil zelo natančen, bi lahko uporabil tudi besede gradbišče, kurnik, jasa ob potoku in sorodne, vendar sem knjigo “Pri nas na vasi je lepo” izgubil v ranem otroštvu, prebitem v betonskem močvirju, kjer se mi z rodovitno grudo ni dalo ni dalo kaj preveč ukvarjati. Sicer pa si poglej, čemu pri nas pravijo stadion …

AJDOVŠČINA (Primorje): Tribuna je nekakšna čudna bajtica za vaško elito, kot gost imaš torej čast ogledati si tekmo pod, ob ali na ograji, ki ločuje igrišče od zunanjega sveta, ki je tam okoli zelo raznolik: na eni strani frčijo jadralci, zmajarji, padalaci in podobna bitja, na drugi je pa en povprečno velik britof. Če pade tekma na isti čas kot pogreb, moraš biti po moje bolj tiho, ker si ne predstavljam, da bi koga spravljali na drugi svet ob pesmih tipa “ale ale” ali ob skandiranju “Simke”. (Če ni šel ravno kakšen Simke v večna lovišča, rakom žvižgat, pod rušo in kar je še poetičnih izrazov za to, da nekdo “stegne papke”).

BELTINCI (Potrošnik): He, he. Igrišče je del rekreacijskega “kompleksa”, ki je zelo soroden ljubljanskemu Mostecu (igrišče, gostilna z lesenimi klopcami in odlično hrano – enolončnice!). Gostujoča “tribuna” je ravnina za golom, kjer raste tudi nekaj dreves – ste že gledali tekmo s kakšne bukove veje?

CELJE (Publikum): Dve tribuni, ena tribunica, parkirišče, hišica – preveč celovita in ljubka podoba to ni. Pri vstopu moraš paziti, da z glavo ne butneš ob rob – vhodi so delani za podpovprečno visoke obiskovalce.

DEKANI (Istragas Jadran): Tribuna, kakršne zidajo v Ljubljani balinarji (po obsegu) + hribček na drugi strani.

GORICA (HIT): Četrtinska tribuna, ki sega precej visoko proti (ponavadi jasnemu) nebu. Prizidek je v gradnji, gost spremlja tekmo z druge strani z (ne boste verjeli) zelenega grička – zaradi naklona terena je brez veze, da pobirate atletske ovire in druge pripomočke, ki ležijo naokoli.

IZOLA: Dve tribuni z velikim T, na žalost pa je okolica neurejena, tribuna za golom pa bo verjetno ostala le lepa želja. By the way – novejša tribuna je črna gradnja, upam, da je ne bodo podrli. (6.000)

KOPER: Tribuna je sestra dvojčica izolske, zraven je prijeten bife, ognjevitejši domorodci pa se zbirajo na montažni tribuni na drugi strani.

LJUBLJANA (AM Cosmos): Najlepša slovenska tribuna + majhna betonska tribuna = nadpovprečno. (10.000)

LJUBLJANA (Slovan Mavrica): Park (športni) z na pol montažno tribuno in s peskom posuto “balinarsko” tribuno za sprehajanje psov. Dolgcajt. (3.000)

LJUBLJANA (Svoboda/Optimizem): Malo bolj neurejen park od Slovana. Tekmo lahko gledaš tudi pri znancih v bližnjih blokih. (3.000)

MARIBOR: Stadion! Tribuna okrog celega igrišča, velika centralna tribuna, vendar vse skupaj najeda zob časa: ograja (rjasta in ekstremno nabrušena) se lomi, cement na tribunah poka, kar pa niti ni slabo – okruški so idealni za obmetavanje.

MURSKA SOBOTA (Mura): Uprava je zelo podjetna, vendar se odloča le za korekturne popravke. Srednje majhna pokrita tribuna, hišica, nasip, ravnina, nekaj drevja. Posebnost je na pol usahel potoček za golom – na pol pozidana panonska ravnina torej.

NAKLO (Kranj): V Naklem je bil teren celo za naše rezmere neustrezen (atrakcija je bil lastnik hiše za golom, ki ni vračal žog). V Kranju, kjer se že eno leto žogajo Gorenjci, je lepa pokrita tribuna, ki pa si jo lahko ogledaš le z grička (že spet!) na drugi strani. V slabem vremenu obvezno poteptajte svoj ponos in obujte kakšne grde gumijaste (lahko ribiške) škornje. (6.000)

NOVO MESTO (Krka Novoterm): Igrišče je tik ob Krki, tribune so večinoma travnate (nadaljujejo se po hribu v gozd), erozija je zelo opazna. Za goste je rezerviran (travnat) ograjen boks, kjer raste tudi nekaj brez, kjer se lahko poščiješ. Zelo izvirna rešitev, čeprav bi bil mogoče kakšen velik hrast ustreznejši.

VELENJE (Rudar): Od industrijskega mesta bi pričakoval kaj ljubko železobetonskega (jeseniška Podmežakla), zato te ozelenjena okolica stadiona “Ob jezeru” (ne)prijetno preseneti (odvisno od vremena). Ne da pa se izogniti krajšemu sprehodu (od postaje javnega avtobusnega prometa je igrišče malce odmaknjeno. Pol ure, recimo …).

Iz napisanega ste verjetno že razbrali, da je vse skupaj, bolj vljudno rečeno, revščina, ob kateri mirno lahko pozabimo, koliko časa že obljubljajo stole za Bežigradom. Ostane nam torej le upanje na boljše čase, do takrat bo treba kdaj pa kdaj očistiti “martense” in oprati “bomberje”, da ne bo videti, kot da smo čreda Robinov Hoodov, ki se blatna klati po Golovcu, Rožniku in drugih okoliških vzpetinah. Je pa res, da je shit, če greš na tekmo, prideš pa tak, kot da bi nabiral gobe na obronkih Šmarne gore.

Avtor: “Vodič Jak”

Največja ironija zgornjega članka je, da so do leta 2009 preživeli prav vsi vaški stadioni, igrišča, hribčki in doline, dobesedno vse, od koder so bili prisiljeni takratni navijači spremljati nogomet, le naš takrat največji stadion, dom Green Dragonsov, stadion za Bežigradom na žalost ne.

Celjski grofje vs. Viole – 17. maj 1992

Daljnega 17. maja 1992 sta se na celjski Skalni kleti spopadli moštvi Publikuma in Maribora. Že utečenim in uveljavljenim navijaškim skupinam Green Dragons, Viole, Tifozi in Ribari so se zelo hitro približevale nekatere ostale skupine, ustanovljene še nedolgo nazaj. Ena teh, ki je danes aktivna, so bili tudi Celjski grofje.

Že pred tekmo je prišlo do incidenta, ko so Grofje poskušali zaustaviti avtobus Viol, ko je prišlo do manjšega pretepa med Grofi in policijo. Grofi so zavzeli položaj za golom in se zbrali za takratne razmere v visokem številu. V tistih začetnih letih je bila to standardna lokacija Grofov na Skalni kleti.

Po poročanju Sportskih novosti se je na tekmi zbralo rekordnih 1500 gledalcev, nekateri drugi viri navajajo tudi 2000 gledalcev.

Žal imamo v arhivu ohranjene le fotografije Celjskih grofov s te tekme, ne pa tudi fotografije Viol. Tudi kakšnega drugega zapisa iz navijaških virov o tej tekmi žal ni ohranjenega. V uredništvu nimamo podatkov o avtorju fotografij Celjskih grofov.

Poglejte tudi preostale fotografije s te tekme v fotogaleriji Celjskih grofov in predstavitev stadiona Skalna klet na strani www.stadioni.org.