Bakle na igrišču kot izraz maščevanja
Zakaj so bakle pristale na igrišču Ljudskega vrta na tekmi proti Poljski? Zakaj namesto sodelovanja vidimo le represijo nad navijači? Nogometna zveza Slovenije bo zagotovo plačala visoko kazen. Kakšen bo naslednji korak?! In kdo ga bo storil?
(Opomba: Podpise pod fotografijami smo si izposodili iz enega izmed intervjujev z Violami)
Minulo sredo je tekma slovenske reprezentance proti Poljski spet napolnila Ljudski vrt. Odlična igra, odličen rezultat reprezentance in odlično oddelana tekma slovenskih navijačev. Vendar v 35. minuti tekme, v času, ko je Slovenija vodila z 1:0, pride do (za večino) nepričakovanega dogodka. Na vzhodnem delu južne tribune se prižgejo bakle in nedolgo zatem poletijo na igrišče. Komentator slovenske televizije, ki je prenašala tekmo, ob tem dogodku: “Človek lahko samo citira Alberta Einsteina, ki je dejal: vesolje in človeška neumnost sta brezmejni; pri čemer za vesolje niti Einstein ni bil tako prepričan. To kar so zdaj storili navijači ali ljudje, ki se izdajajo za kaj takega, ki slavijo lastno neumnost, na tak način opozarjajo nase na nevzgojen in neprimeren način ne toliko zaradi švicarskih frankov, ki jih bo Nogometna zveza Slovenije morala plačati Mednarodni nogometni zvezi za takšne izgrede, pač pa tudi zato, ker je to popolnoma nešportno in če menijo, da so na ta način, ker so Poljakom ukradli ta napad, kaj pomagali slovenski reprezentanci, se seveda motijo.” A vendar – motil se je komentator, kakor so se tudi motili in se še vedno motijo vsi, ki so ta dogodek videli v živo ali v neposrednem prenosu, ali so o tem zgolj slišali, nimajo pa pojma o ozadju in vzroku teh dogodkov. Itak javnost organizirane navijače še vedno doživlja kot frustracij polne in napačno vzgojene fante. Če si izposodimo besede Viol: “Če bi želeli slovenski narod izobraziti o navijaštvu, bi potrebovali enourno oddajo, ki bi se predvajala vsak dan zapored eno leto, kot Esmeralda.”
Viole: Policija se v vseh teh letih ni naučila popolnoma nič. Na tekmi Slovenija:San Marino, ki so jo označili za tekmo visokega rizika, je 500 policistov iz vse Slovenije blokiralo mesto. Za koga? Oni zamujajo s časom. Že zdrava pamet bi jim lahko dala vedeti, da se na tej tekmi ne bi nič zgodilo. Takrat, ko bi morali biti prisotni, pa jih ni.
Dogodek na tekmi proti Poljski je bil samo logično nadaljevanje tekme proti San Marinu. Tisti, ki še imate pred očmi sliko južne tribune s tekme proti San Marinu, in ki ste vsaj malo v toku dogodkov, ste videli, da to ni bila običajna tekma. Jug je bil namreč poln pretežno indijancev in nekaj malega ultrasov. Toda manjkale so Viole. Navijaška tribuna za golom je bila vidno prazna. Seveda so bile Viole v bližini Ljudskega vrta, a ne na tribunah. Na tisti tekmi so protestirale s svojo neprisotnostjo. Tekma proti Poljski je bila korak naprej. Tudi policija je slutila, da se nekaj kuha. Kolikor smo uspeli izvedeti, so bakle na igrišču protest, maščevanje za kazni disciplinskega sodnika in odnosa Nogometne zveze do NK Maribor in tako posredno tudi do Viol, ki so bili kaznovani s tekmami igranja pred praznim Ljudskim vrtom. Ker se nogomet igra zaradi gledalcev, je bila toliko bolj nerazumna odločitev disciplinskega sodnika. Kar je Nogometna zveza zaslužila, bo tudi izgubila za plačevanje kazni. NZS je menda v ta paket padla tudi zaradi zavzemanja vodilnih članov NZS za t. i. zakon o navijačih.
In kaj dela policija? Domisli se briljantne pogruntavščine: personalizacije – identifikacije vseh prisotnih na stadionu z osebnim dokumentom in na podlagi tega ste vpisani v bazo podatkov. Če se mislijo na ta način bojevati proti huliganom, potem je bitka vnaprej izgubljena in pravzaprav zelo neumno potrošeni evri iz državnega proračuna. Če ste bili pred tekmo med Mariborom in Olimpijo pred stadionom, ste videli, da je identifikacija najbolj prizadela klub in običajne gledalce. Slednji so se namreč pred dolgimi vrstami pred blagajnami obračali in se vračali proti domu. Poudarjamo: običajni gledalci! Manifestacija moči je prijem, ki ga policija uporablja v borbi proti navijačem! Če bi uporabljali možgane, bi imeli ob večji učinkovitosti tudi neprimerno manj dela.
Viole: S personalizacijo so povzročili, da 500 do 1000 normalnih navijačev, ki spremljajo klub od 60. let prejšnjega stoletja, sedaj ne hodi več na tekme, ker se jim ne da čakati v dolgih vrstah pred blagajno.
Da ne govorimo samo o neumnosti, lahko spregovorimo tudi o ogrožanju življenj gledalcev – nismo pozabili na zelo nevarno ograjo s pravimi majhnimi žagicami in prave osebne tragedije navijačev, tudi mladoletnih oseb. Če bi pred tekmo Maribor-Celje, na kateri je Maribor osvojil naslov državnega prvaka, zahtevali odstranitev te nevarne ograje, ne bi dobili dovoljenja za igranje tekme. Saj po tekmi so jo itak odstranili.
Viole: Represija nad navijači ne pelje nikamor. Če bomo želeli na igrišče, bomo tja tudi šli, z ograjo ali brez. Ne morejo postaviti toliko ograj, kolikor jih lahko mi porušimo.
Ne trdimo, da se strinjamo z vsemi videnimi načini protesta navijačev. Jasno nam je tudi, da navijači niso brezgrešni pacifisti. Ampak ravno zato bi morali represivni organi imeti usposobljene kadre, ki bi reševali navijaško problematiko, ne pa lokalnih šerifov, ki imajo pet minut prostega časa, da se lahko ukvarjajo s “tam nekimi huligani, ki jih je vse po vrsti potrebno premlatiti”. Napačen pristop policije do navijaške problematike je viden iz še enega drugega dejstva. V dnevih pred tekmo med Slovenijo in Poljsko je policijo močno skrbelo, da se bodo poljski in slovenski navijači združeno spravili nad slovensko policijo. A ni prav ironično, da bodo dandanes domači navijači ob pogledu na spopad na nasprotni tribuni med policijo in njihovimi smrtnimi sovražniki – navijači konkurenčnega kluba navijali proti policiji?! Ne proti drugi sovražni navijaški skupini, ampak proti policiji!!
Viole: Policija preprosto ne razume navijaštva. Ko se boriš proti policiji, ni pomembno, kakšne barve je navijač. Danes imamo vsi samo enega sovražnika, in to je policija.
Če so manifestacija moči in (pri)sile ter sankcioniranje vse, kar bomo videli v naslednjih tednih s strani organov Nogometne zveze Slovenije in policije, potem pa lahko res pritrdimo besedam komentatorja tekme med Slovenijo in Poljsko: “Vesolje in človeška neumnost sta brezmejni …”
Lepo je v naši domovini biti navijač …
Povzeto s spletne strani www.green-dragons.com …
V vodstvu Green Dragons smo se odločili, da postavimo nekaj vprašanj, saj je kar nekaj stvari nejasnih in zelo zamegljenih glede našega gostovanja v Maribor, dne 08.08. Kot se verjetno brali poročila policije, ki so jih dali vsem medijem, je uradna razlaga da so navijači Olimpije dne 08.08. razdemolirali vlak na poti v Maribor in ker je policija sumila, da bomo z našim agresivnim početjem nadaljevali tudi v Mariboru, so na železniški postaji Tezno dobili ukaz, da se vlak namenjen v Maribor obrne proti Ljubljani. Pri tem so zaprli tudi petnajsterico navjačev na podlagi kršenja javnega zakona in miru, neupoštevanja navodil uradne osebe itd.
Pa kar pričnimo z vprašanji, pa že vnaprej se opravičujemo za našo zvezdavost, saj vemo, da ima naša država raje ponižne državljane, ki nikoli ne podvomijo v postopke uradnih oseb, kaj šele prekoračitev oblasti…
1. Kako je bilo možno, da policija trdi da je bila ob postanku v Celju in po štartu vlaka kar trikrat potegnjena ročna zavora, čeprav se ročne zavore locirane ravno tam, kjer ponavadi stoji policijsko spremstvo?
Torej se je nekdo nonšalantno sprehodil do policajev, jih mirno zaprosil, če se malce umaknejo in potegnil ročno zavoro. In to kar trikrat! Malo verjetno. Vsaj eden od policajev bi moral videti, da je nekdo potegnil ročno zavoro. Pravtako se nam zdi malo čudno, da je za trikratno popravilo ročne zavore bilo potrebno le 10 minut, še posebej, ker naj bi bile zavore potegnjene vsaka posebej…
2. Zakaj smo bili vrnjeni v Ljubljano na železniški postaji Tezno, čeprav naj bi bili takrat “problematični osebki” iz vlaka že odstranjeni?
Policija se sklicuje na 39. člen zakona o prekrških, a če malo karikiramo, torej lahko npr. izprazne lokal zaradi enega kršitelja, pa čeprav ostali gostje lokala sploh nimajo nobene veze z njim, razen da so v istem prostoru? Seveda je to možno, a žal tega v praksi še nismo videli. Razen to soboto. Če ostali potniki na vlaku niso kazali znakov agresije, zakaj potem niso oni nadaljevali poti do Maribora?
3. Zakaj je PPE Maribor v Teznem imela tako agresiven pristop do navijačev, ki niso kazali nobenih znakov agresije?
Nekateri od odpeljanih niso kazali nobene znake agresije, največ kar so si pridaniči upali, je bilo to, da so zapeli kakšno pesem o Olimpiji. Groza in strah, rušenje temeljev naše države s takim obnašanjem! Seveda so policaji v slogu najboljših akcijskih junakov tipa Stallone aretirali, jim z udarci po obrazu dali vedeti, da takega obnašanja ne bodo trpeli. »Korektno« so poskrbeli celo za tiste aretirane, ki so nosili očala, saj so jim očala najprej dali dol, potem pa jih s “strokovnim prijemom” in dobro merjenimi udarci umirili.
4. Po kakšnem spisku je policija iskala nekatere navijače po vlaku, kljub temu da so prav te mirno sedeli na svojih mestih?
Je bil to naključni žreb, podobno kot zadetek na lotu? Obstaja morda neka črna lista oseb, ki jim očitno ni dovoljeno hoditi na tekme Olimpije? Policija sicer smelo trdi (kljub temu da večina potnikov lahko zagotovi, da se je to res dogajalo), da ta spisek ne obstaja in niso hodili po vlaku, ter glasno iskali nekatere osebke po imenu in priimku, čeprav so le – ti mirno sedeli na svojih sedežih.
5. Zakaj je policija že en dan prej klicala na Slovenske Železnice in spraševala zakaj se vlak ustavi v Celju in ne v Teznem? In zakaj je na postaji Tezno poleg policajev kar mrgolelo od novinarjev?
Čudimo se velikemu številu novinarjev na postaji Tezno, glede na to, da od Celja naprej ni bilo nobenega indica, da bi prišlo do zavrnitve vlaka,tako ne od strojevodij, niti od policije, ki je bila prisotna na vlaku. So novinarji vedeli kaj več? Očitno… Prav tako ne razumemo klica iz strani policije dan prej, ko pa je jasno, da smo se na vseh gostovanjih v Maribor zmeraj ustavili v Celju. Kaj ima famozna postaja Tezno pri tem?
6. Na koncu pa še desert. Kako da se ocena škode tako drastično razlikuje, saj je iz prve ocene škode, ki naj bi bila za 41,45€ zrasla na astronomskih 4500€?
Sicer nismo eksperti za oceno škode na vlakovnih kompozicijah, a vseeno se nam zdi razlika v obeh ocenah škode preveč razlikujoča. Zakaj je predstavnica železnic ob prvem ogledu »razdemoliranega vlaka« izjavila, da na vlaku ni kaj preveč škode in zakaj je bila njena izjava tokom dneva preklicana in izbrisana? Kako da na posnetku, ki smo ga posneli ob vrnitvi v Ljubljano zgleda vlak bolje kot v vseh naših gostovanj v Maribor? Po drugem poročilu škode na vlaku, bi vsak, ki ni bil na tem vlaku sklepal, da je bil vlak res razdemoliran, saj smo se ob pogledu na spisek uničenih stvari na vlaku resnični začudili, a očitno nismo bili na pravem vlaku.
Vsa ta vprašanja nas begajo, a ne sekirajte se, odgovorov iz strani policije tako ali tako ne pričakujemo. Žal smo kot ena od subkultur trn v peti naši državi, ki ne mara, da njihovi državljani dvomijo v delo naše drage policije. A nič ne skrbite draga gospoda v plavem, še vedno bomo prisotni tam kjer igra Olimpija, pač bomo morali izbirati drugačne metode potovanja na tekme, kar pa pomeni tudi težje obvladanje skupine iz strani policije. Ampak to pač ni naša skrb, se vidimo na tekmah…
O poti v Maribor …
Članek, povzet s spletne strani Dragonsov …
Ljubezen je težko razložljiv pojem. V ljubezni in vojni ni pravil. Zaradi tega čustva ljudje trpijo, se odrekajo marsičemu, doživljajo krivice in žalostne trenutke. A ne glede na čudna pota ljubezni je nekaj zagotovo res. Prave ljubezni ne more uničiti nič na svetu. In vsi dogodki v soboto 8.8.2009 nam ne morejo odvzeti naše ljubezni do Olimpije. Najlažje je obrniti vlak in temu dejanju dodati nekaj profesionalnih laži skritih v zakonih, ki si jih za to plačani od vseh nas lastijo interpretirati po svoje in jih hkrati tudi zavestno in sistematično kršijo.
Na terenu se skrivajo za svojimi ščiti, čeladami in palicami ter s surovo brutalnostjo preprečujejo ljubezen. V pisarnah pa se skrivajo z akti, podatki, floskulami in ostalimi izgovori s katerimi upravičujejo in opravičujejo svoja dejanja. Njihovi poklicni bobnarji razglašajo eno in edino uradno resnico in cilj njihovega blatenja je že tako ali tako neupravičeno marginalizirana subkultura navijaštva.
In ker je resnica temelj ljubezni bo tudi v tem primeru zaradi naše ljubezni prevladala. Kaj naj preprost človek uporabi proti represivnem organu ki ga sistematično zatira? Kje so sedaj skupine za državljanske in človeške pravice? Kje je sedaj notranji nadzor organizacij katerih pripadniki te pljuvajo v obraz, žalijo tvojo dostojanstvo, družino, kraj iz katerega prihajaš in klub za katerega navijaš, klub, ki je tvoja ljubezen? Žalostno je, da se do nas navijačev obnašajo, kot, da smo največji kriminalci, še bolj žalostno pa je, da izvajajo teror tako psihični kakor tudi fizični popolnoma brez razloga! Ob vsem tem psihičnem poniževanju, ki bi ga bili najhujši totalitarizmi 20. stoletja vzeli za primer dobre prakse je bilo prelito tudi veliko zelene krvi. A za ljubezen daješ tudi svojo kri in dali bi jo stokrat če bi bilo potrebno….
In zgodba o ljubezni gre naprej… Ne glede na mnenje širše javnosti, ki je kot klasje v vetru in se obrača zdaj sem zdaj tja je tukaj več kot 300 ljudi doživelo veliko krivico. In vsak od teh bo svojo izkušnjo predal svojemu krogu ljudi. In ta skupina se bo širila ravno zaradi represije, ker krivice in trpljenje nedolžnih združi najbolj pokončne ljudi in ti potem lahko premikajo gore, ter dosežejo da na koncu zmaga….OLIMPIJA!!!!
PROTI REPRESIJI NAD NAVIJAČI!
