Preglednica slovenskih stadionov

Nogometni štadion Ajdovščina

Primorje iz Ajdovščine se je v vseh letih slovenske lige izkazalo kot stabilen prvoligaš, ki je na svojih tekmah gostil številne gostujoče navijaške skupine. Ajdovski stadion je bil v preteklosti zagotovo en najslabših, če ne najslabši, na katerem so se v zadnjih letih igrale tekme prve lige (vmes tudi eno leto tekme druge lige). Mesto Ajdovščina nima niti 6.500 prebivalcev, s številnimi okoliškimi vasmi pa nabere že skoraj zavidljivih 20.000 prebivalcev, kar pa je kljub vsemu dosti premalo za potencialno velik bazen navijačev. In res se na stadionu Primorja zbira zanemarljivo majhno število navijačev. Ne glede na to, koliko navijačev obiskuje tekme v Ajdovščini, smo se razveselili otvoritve obnovljenega stadiona.

Bistveni razlog in cilj Občine Ajdovščina za projekt obnove stadiona je pridobiti športni objekt, ki bo sodoben, katerega igralna površina bo uporabna v različnih pogojih, s primernimi pogoji za oglede tekem in ki bo dosegal standarde za igranje prvoligaških tekem in za tekmovanja UEFA. Stadion je 2. septembra 2010 uspešno prestal tehnični pregled in pridobil pravnomočno uporabno dovoljenje. Zgrajen je bil slab mesec pred rokom, ki ga je določala konec avgusta 2009 podpisana pogodba z izvajalcem del, podjetjem Primorje. (Vir: Spletna stran Občine Ajdovščina)

ZGODOVINA

Stadion Primorja je bil zgrajen leta 1929, ko so hoteli Italijani pridobiti na svojo stran čim več mladih, med katerimi bi lahko širili duh fašizma. Iz tistega časa je tudi pokrita tribuna. Ker je bilo igrišče ob Goriški cesti po vojni zapuščeno in neprimerno, se je aktivnost odvijala na Policah. Leta 1948 se je začela obnova današnjega igrišča, ekipa pa je medtem trenirala na travnati površini na letališču. Veliko sta prispevala SGP Primorje in takratni predsednik Friderik Pavlič. (Povzeto po spletni strani NK Primorje.)

Naslednja dograditev je potekala v zgodnjih osemdesetih letih, ko so klubi uspešno prebrodili znamenite portoroške sklepe, v Ajdovščini pa se je začel nov zagon tudi z gradnjo prizidka k prvotni tribuni iz časov fašizma. Nova prelomnica je bila seveda osamosvojitev Slovenije, nove dograditve pa so potekale leta 1995 in 1998, to je bilo tudi obdobje odmevne zmage proti švedskemu AIK Solni. Načrti za popolno prenovo objekta so se porajali že takrat, nazadnje je bilo potrebno celo desetletje, da se je vodstvo občine odločilo sprejeti izziv in začeti dober milijon evrov vredno naložbo. Poti nazaj ni bilo več, kmalu je padel dolgoletni zaščitni znak – Mussolinijeva tribuna. (Vir: Sandi Škvarč, Ekipa, 8. 9. 2010)

Stadion je pozicioniran na obrobje mesta v smeri proti Novi Gorici, vpet pa med letališče in pokopališče. In prav ta dva kraja sta v zgodovini dajala stadionu poimenovanja. Ob zmagah je bil stadion poimenovan kot »STADION OB LETALIŠČU«, ob porazih pa »STADION OB POKOPALIŠČU«. Domači nogometni navdušenci pa velikokrat vzpodbujajo domače nogometaše s tem, da jih usmerjajo in sicer proti »BATIČU« ali »LOKAVCU«. (Povzeto po spletni strani NK Primorje)

OPIS STADIONA

Prenovljeni stadion Primorja ima dve tribuni – glavno zahodno in vzhodno tribuno.

Glavna – zahodna tribuna je danes enovita, za razliko od nekdanje, ki je bila sestavljena iz stare, t. i. Mussolinijeve tribune – zgrajene leta 1929 – ter novejšega prizidka. Slednjega so ohranili, staro tribuno podrli ter namesto nje postavili novo, ki z nekdanjim prizidkom sestavlja enovito tribuno. Zahodna tribuna je delno pokrita s konzolno streho, pod katero so prostori za novinarje in snemalce ter VIP-goste. Urejen je brezplačen wireless (brezžični) dostop do interneta. Ohranili so prizidek nekdanje glavne tribune. Pod sedanjo glavno tribuno so urejeni dodatni prostori in sodobne garderobe. Preurejeni ali na novo urejeni so vsi klubski prostori v zgornjem nadstropju zaprtega dela zahodne tribune ter vsi potrebni pomožni prostori za izvedbo tekem v spodnjem nadstropju. Klopi za trenerje, rezervne igralce in četrtega sodnika so tik pred glavno tribuno.

Vzhodna tribuna je v celoti pokrita in zaprta ter nudi zaščito pred burjo in tudi akustično zaščito. Prejšnjo vzhodno tribuno so sestavljale štiri vrste sedežev po celotni dolžini tribune, od teh so ohranili tri in jih še nadgradili s tremi vrstami – torej danes vzhodno tribuno sestavlja šest vrst sedežev.

Na južni strani vzhodne tribune so pomožni prostori, kjer bo tudi gostinski lokal, poleg tega pa še vhod na stadion, sanitarije, prostor za prodajo vstopnic in prostor za reševalce. Za v celoti novim mejnim zidom na južni strani stadiona je novo parkirišče s 100 parkirnimi mesti.

Na severni strani stadiona, kjer sta bili nekoč dve vrsti sedežev, na katerih so navijali domači ultrasi Red Devils, danes ni nobene infrastrukture. Takoj za golom na tej severni strani je manjša vzpetina, za obsežnim prostorom, travnato površino, ki lahko služi tudi za treninge, pa je ostal nekdanji zid, ki je omejeval stadion Primorja.

Naročnik izgradnje novega stadiona je bila Občina Ajdovščina, zato je stadion v barvah značilnih za ajdovsko občino in ne v barvah značilnih za NK Primorje – v rdečečrnih barvah. Izvajalec izgradnje stadiona je bilo domače podjetje Primorje, d. d. Pogodbena vrednost izgradnje stadiona je bila 1,040.239 EUR, projekt pa so financirali Občina Ajdovščina, Ministrstvo za šolstvo in šport, Fundacija za šport in drugi. Skrbnik stadiona je kar nogometni klub Primorje. Čeprav zaenkrat reflektorjev še niso postavili, je infrastruktura za njihovo postavitev urejena.

Vir nekaterih podatkov v Opisu stadiona je članek Navijačem je zaigralo srce …, avtorja Sandija Škvarča (Ekipa, 8. 9. 2010).

KAPACITETA IN OBISKANOST

Kapaciteta glavne tribune je 532 sedežev z naslonjali na osrednjem delu tribune, ki je namenjen običajnim gledalcem. Na vrhu tribune pa je v dveh sektorjih še v vsakem po 44 sedežev z naslonjali (skupaj 88). Skupna kapaciteta glavne tribune torej znaša 620 sedežev. Na manjši – vzhodni tribuni je nameščenih 1.062 sedežev z naslonjali v različnih odtenkih zelene barve. V primerjavi s kapaciteto te iste tribune pred prenovo je imela prejšnja tribuna štiri vrste sedežev po celotni dolžini, sedanja jih ima dve več, torej šest. Prejšnja kapaciteta je bila 800 sedežev, torej 262 manj kot danes.

Skupna kapaciteta stadiona je 1.682 sedežev z naslonjali. Ker uradno drugih kapacitet (stojišč) stadion nima, lahko štejemo kot uradno kapaciteto stadiona 1.682 gledalcev. Seveda si lahko stoje na različnih predelih (predvsem na glavni tribuni) stadiona ogleda tekme še več gledalcev. V že omenjenem članku v Ekipi je govora o 1.705 sedežih.

V tekoči sezoni so Ajdovci “prvo” domačo tekmo na prenovljenem stadionu, ki so jo bili prisiljeni zaradi burje in dežja prestaviti iz 18. 9. na 10. 10.,  odigrali proti CM Celju, na kateri se je po podatkih delegata NZS zbralo približno 500 gledalcev. Na kronološko gledano prvih dveh domačih tekmah proti Luki Koper (22. 9.) in Nafti (25. 9.) se je zbralo prvič 650 in drugič 550 gledalcev. Domača tekma proti Triglavu Gorenjski (16. 10.) je bila preložena. Tako se je na treh prvenstvenih tekmah zbralo približno 560 gledalcev na tekmo. Prva tekma sploh na prenovljenem stadionu v Ajdovščini je bila odigrana 5. septembra na turnirju primorskih moštev, na katerem sta glavno vlogo odigrala domače Primorje in sosed HIT Gorica. Na spletni strani Občine Ajdovščina pišejo o dvatisoč glavi množici, vendar žal najbolj obiskana tekma tega turnirja ni presegla števila 1.200, 1.300 gledalcev.

Revija SNL 2008/09 navaja kot rekordni obisk stadiona številko 3.200. Aprila 1996. leta je bilo na gostovanju v Ajdovščini skoraj 200 Goriških vrtnic, vsega skupaj pa bi naj bilo takrat v Ajdovščini  po  besedah Goričanov menda celo 2.000 pristašev Gorice. Nekdanja domača skupina Red Devils je spadala med manjše skupine, njihova največja številka nam ni znana. V intervjuju z njimi (revija Ultra, št. 3, februar 1996) smo lahko prebrali, da je štela skupina sredi leta 1995 približno 70 rednih navijačev. (Vir: članek Stadion Primorje – ocenjevanje stadiona, ki smo ga objavili 23. 11. 2009 na naši spletni strani)

Resda se iz današnje perspektive zdijo nekatere številke v prejšnjem odstavku pretirane, a dejstvo je, da jih  na obstoječem stadionu v Ajdovščini ne bodo zmogli preseči. Po eni strani zaradi premajhnega zanimanja širših množic za obisk nogometnih tekem v Ajdovščini, po drugi zaradi omejitve v smislu razpoložljive kapacitete stadiona. Ne verjamemo namreč, da bi v naslednjih verjetno nekaj deset letih prišlo do širitve stadiona oziroma gradnje novih tribun.

OCENJEVANJE

Sektor za domače navijače: ocena 6 – še prebavljivo

Levi rob vzhodne tribune (na sliki zadnji sektor na desni) se zdi edini smiselni sektor, kjer bi lahko nastanili morebitne domače navijače, če bi se ti uspeli dogovoriti in organizirati. Nekako si ne predstavljamo, da bi jih namestili na glavno tribuno. Prednosti tega sektorja: gre za pravo in ne za montažno tribuno, tribuna je nadstrešena, iz sektorja je mogoče udobno in pregledno spremljati igro na igrišču. Sektorja ne obdaja (vsaj zaenkrat ne) kletka, zagotovo bi pa (podobno kot na sektorju za gostujoče navijače) namestili improvizirane ograje. Slabost je vsekakor že samo dejstvo, da ni tribun za golom, torej navijaških tribun in da so sedeži z naslonjali, ne brez naslonjal. Še ena slabost je dejstvo, da bi se tako sektor za domače kot sektor za gostujoče navijače nahajala na isti tribuni, kar je dodatno tveganje v smislu varnosti.

Sektor za gostujoče navijače: ocena 6 – še prebavljivo

Žal se v Ajdovščini niso odločili za postavitev tribune za severnim golom, za katero je prostora več kot dovolj, denarnica Občine Ajdovščina pa je kot kaže preplitva za to dodatno investicijo. Desni rob vzhodne tribune (na sliki zadnji sektor na levi) je sektor namenjen gostujočim navijačem. Na tekmah med prvim in drugim sektorjem sedežev namestijo improvizirane ograje, ki fizično ločujejo gostujoče ultrase od ostalih gledalcev. Za ta sektor veljajo enake značilnosti kot za sektor za domače navijače.

Izgled stadiona: ocena 7 – povprečno

Kakor smo zapisali pri ocenjevanju lendavskega pa še katerega stadiona, lahko iste besede ponovimo … Ker gre za manjši stadion v manjšem kraju, seveda ob upoštevanju dejstva, da tribun za golom ni, je ocena 7 tudi maksimalna ocena, ki bi jo lahko dobil tovrstni stadion. Glede na majhnost kraja in regije pa so povezane tribune okrog celotnega igrišča nesmiselne. Čeprav kakovosti in funkcionalnosti garderob, travnate površine in tako naprej ne ocenjujemo, je bila prenova stadiona zelo pomembna tudi iz tega vidika. Bolj grdega in slabšega stadiona, kot je bil pred prenovo, si težko zamišljamo.

Skupna ocena: 6 – še prebavljivo

Še prebavljiva skupna ocena je predvsem posledica odsotnosti navijaških tribun. Če v tem trenutku v Ajdovščini ne obstaja ultras navijaška skupina, še ne pomeni, da se nekoč spet ne bo aktivirala, dosti bolj je pa pomembno, da Ajdovščina pogosto gosti ultrase iz drugih krajev. Stadion je sicer simpatičen, vendar redko kdaj naletimo na zares bizarno podrobnost, ki jo vidimo v Ajdovščini. Stadion v barvah občine in ne v barvah lokalnega kluba – v očeh navijača je ta poteza vredna vsakega obsojanja! Zanimanje za nogomet v Ajdovščini je premalo za večji stadion, saj bo težko napolniti že obstoječo kapaciteto. Še enkrat – simpatičen stadion, vendar smo prepričani, da bi se kljub težkim časom dalo iz prenove potegniti še kaj več.

Preberite tudi:

• Prenova stadiona Primorja v Ajdovščini (2. 9. 2010)
• Prenova stadiona v Ajdovščini (12. 6. 2010)
• Stadion Primorje (23. 9. 2009) – ocenjevanje stadionov