Kotiček za navijače – 20. 3. 1997

Datum izida: 20. marec 1997.

Kop

Legende nastajajo zato, da bi živele in ena tistih legend, ki so izkristalizirale same sebe, je liverpoolski Kop. Južno tribuno Anfield Roada so imenovali tribuna kaosa brez kakšnega posebnega razloga. Pravzaprav so navijači Liverpoola znani kot duhoviti, a v nobenem primeru agresivni navijači. V primerjavi z navijači Chelseja so pravi otroci, čeprav so vmes tudi ekstremisti, vedno pripravljeni na obračun s pestmi.

Celo v Liverpoolu mnogi ne vedo, kako je Kop dobil ime. Najprej se je njihova tribuna imenovala Spion Kop, kar na enem izmed afriških narečij pomeni “točka gledanja” oziroma da so vse oči uprte na tisto mesto. Zgodba sega v leto 1900 do bitke, v kateri je britanska vojska poskušala osvojiti hrib imenovan The Spion Kop. Vsi juriši so se končali s kopanjem v mlakah krvi, tragedijo pa so si zapomnili kot Spion Kop – ali krvavi januar.

S prenavljanjem nogometnih stadionov na začetku prejšnjega stoletja so novinarji svoje članke  vedno oplemenitili in tako je Ernest Edward leta 1906 skrajšal ime v Kop in s to besedo poimenoval južni del stadiona Liverpoola – kot mesto, na katero je potrebno usmeriti pozornost. Tako je postal boter najbolj znanega gnezda navijačev na Otoku pa tudi širše. Od takrat je samo liverpoolski Kop tisti pravi, vsi ostali so samo blede kopije.

Leta in leta je Anfield Road zahvaljujoč Kopu gradil renome neosvojive trdnjave. Svoj del so dodali tudi arhitekti s posebnimi rešitvami ob graditvi stadiona. Tako je streha zelo nizka, igrišče pa je minimalnih dimenzij, od mreže gola do navijačev je razdalja, ki se lahko izmeri z ravnilom. Vse to daje klaustrofobičen učinek. Navijači so vznemirjeni tudi takrat, ko je rezultat pozitiven, ampak to so že zasluge ekipe, ki je postala legendarna zahvaljujoč managerjem, kot sta Bill Shankly in Kenny Dalglish.

V Angliji se smatra, da se nasprotna ekipa sprijazni s porazom že ob izhodu iz tunela, ki pelje na igrišče Anfield Road. Navijanje s Kopa pokoplje tudi zadnje upanje.

Vir: Ćao tifo, 1991