Intervju – Red Tigers

»Navijaška scena v rokometu je gnila«

Po vrhu, ki so ga dosegli z dvema zaporednima finaloma v državnem košarkarskem prvenstvu, so nekako izginili iz scene; prebudila jih je rokometna evforija. 15-letnica, v katero so vložili ogromno truda, je bila krona sezone. Napredovali so tako v številčnosti kot tudi na nivoju izgleda tribune. Na domačih rokometnih tekmah se jih zbere okoli 50. Prisotni so večinoma na rokometnih tekmah, svojo prisotnost pa hočejo izboljšati tudi pri košarki. Na zadnjem gostovanju v Velenju so imeli spopad s policijo. Rokometno evforijo hočejo izkoristiti za izobraževanje svojih članov o ultras mentaliteti kot tudi o navijaštvu. Imajo podmladek, ki ima prihodnost, če se jih bo le pravilno usmerjalo. Z Red Tigersi smo se pogovarjali o njihovih tekmah, navijanju na reprezentanci in ostalih stvareh okoli skupine.

Kratka predstavitev skupine…

Zdi se nam, da skupina Red Tigers ne potrebuje posebne predstavitve. Na sceni smo že 18 let, s tem da pač sedanja skupina šteje svojo zgodovino, saj od starejših nismo prevzeli praktično ničesar, razen imena. V osnovi gre za ultra usmerjeno skupino, ki pa je nažalost v dvoranah pri nas edinstven pojav. Skupina v tem trenutku šteje okoli 100 članov, na tekme pa prihaja med 40 in 60 članov. Organizirana gostovanja so vedno dobro obiskana, odvisno pač od finančnih zmožnosti, saj jih financiramo sami.

So vaši člani predvsem ljubitelji rokometa in imate na ta račun tako dobro številko, ali pa ste uspeli odvzeti potencialne člane Dragonsom?

Veliko naših članov je sedanjih članov RD Slovan oz. nekdanjih članov, zato je trenutno največ zanimanja za rokometne tekme. Vsekakor ne gre za potencialne člane GD, saj naši člani prihajajo na tekme predvsem zaradi pripadnosti do kluba. Sicer pa je vsak mlad človek potencialen član navijaške skupine, saj vsak čuti pripadnost določenemu mestu, delu mesta ali pa klubu. Vprašanje je samo, če uspe okolica takega človeka pripeljati na tribuno.

Spremljate vse dvoranske športe, zakaj ne nogometa?

Trenutno spremljamo predvsem rokometne tekme Slovana, poskušamo pa biti prisotni tudi na košarkarskih tekmah. Je pa dejstvo, da je rokometna evforija prisotna tudi v skupini in ne samo okoli kluba. Za nogomet trenutno ni zanimanja. Vkolikor bi Slovan napredoval v višje lige, bi vsekakor začeli spremljati tudi nogometaše. Lani smo bili sicer prisotni za Bežigradom, ko je Slovan stal nasproti Olimpiji, a smo prišli na tekmo bolj zaradi nasprotnika na tribuni kot pa zaradi same tekme. Kljub temu smo bili z osvojeno točko Slovana zadovoljni.

15. obletnica – povejte nam malo o tem dogajanju, ki vas je spet prebudila?

Prebudila nas ni 15. obletnica. Prebudili smo se skupaj z rokometnim klubom, ki je v tej sezoni resnično začel navduševati. Na prvih domačih tekmah je bilo očitno, da do uspeha manjkamo navijači, saj je bilo vzdušje v dvorani turobno, razen, če na tekmi niso bili prisotni gostujoči navijači. Tako je Slovan igral pred nemimi gledalci ali pa kot v gosteh. 15. obletnica je pač prišla “po naključju” in nima nobene veze s tem, da smo se vrnili na tribune.

Sicer pa smo se na ta dogodek pripravljali dalj časa, saj smo resnično želeli pokazati, kar se da veliko. Veliko smo delali na novih transparentih in zastavah, torej na samem izgledu tribune. Prepričani smo, da nam je to dobro uspelo. Pripravljali smo koreografijo s trakovi, a ta ni uspela, kot smo si želeli, a je kljub temu izpadla solidno. “Pevsko” smo bili odlično razpoloženi, a so zadevo malce pokvarili “nabijači” iz Slovenj Gradca, katerih se ni slišalo, razen njihovih bobnov. Ko je bila tekma že zdavnaj odločena, so iz principa še vedno nabijali na bobne. Zmago smo želeli proslaviti z baklami v dvorani, a se je pač policija pred tekmo odločila drugače, in to kljub temu, da smo bili dogovorjeni za bakle v dvorani. Zmago smo z baklami proslavili pred dvorano skupaj z igralci, kar je na koncu izpadlo super.

Marketing?

Ob 15. obletnici smo izdelali že našo 3. serijo šalov. Izdelali smo tudi “ninja” majice, v načrtu pa so še nekatere druge stvari. Zagotovo bomo na marketingu delali poleti, da bomo na novo sezono dobro pripravljeni. Spletna stran je sicer že online, a jo bomo še malce dodelali, da bo resnično izgledala profesionalno.

Se vam pozna pri številki, da so v Ljubljani Green Dragonsi? Kdo ima večjo moč?

Z GD se ne obremenjujemo, kot se oni verjetno ne obremenjujejo z nami. Pri številki navijačev na Slovanu se to zagotovo ne pozna, saj imajo oni svoje člane, mi pač svoje. Verjetno je nekaj tudi takih, ki obiskujejo tekme obeh klubov, a proti takim nimamo nič, nenazadnje gre tudi za “branjenje” mesta Ljubljana. Večjo moč imajo Dragonsi, saj gre za številčnejšo skupino. Je pa dejstvo, da se naše zgodbe ne prepletajo, saj oni navijajo na nogometu, mi pa v dvorani.

Kaj pričakujete v bližnji prihodnosti?

Naš prvi cilj je pripeljati sezono čim bolje do konca, tako na tribuni kot na igrišču. Predvsem moramo delati na številki navijačev, poleg tega pa tudi na izgledu same tribune. Ogromno smo že postorili na novih pesmih, a bi do konca sezone v svoj program radi spravili še kakšno novo. Pričakujemo, da se rokometna norija ne bo nehala, s tem pa bi pridobila tudi skupina, saj bi na tribuno prišlo še več navijačev.

Reprezentanca? Kako je z nogometom, rokometom, košarko?

Reprezentanco smo vedno pripravljeni spremljati povsod, tako doma kot v gosteh. V bližnji prihodnosti bomo za rokometno reprezentanco navijali na Kodeljevem, kjer bo reprezentanca odigrala junijski ciklus domačih tekem. Zagotovo bomo prisotni tudi na košarkarskem EP na Poljskem.

Vaše mnenje o navijaški sceni v rokometu?

Navijaška scena v rokometu je gnila. Sicer imajo določeni klubi navijače, ki so pa bolj nabijači oz. glasbene skupine. Sicer je to način navijanja večine rokometnih navijačev po Evropi, a taki uničujejo prave navijače. Na Kodeljevem bi se nas lahko recimo zbralo 200, pa se navijanja ne bi slišalo, če bi prišla manjša skupinica nasprotnih navijačev s 6 bobni in bi potem nabijala do onemoglosti. Ne razumemo, da se fani ne zavedajo, da ustvarjanje nevzdržnega hrupa ni navijanje in da to razbijanje moti tudi igralce in ostale navijače oz. gledalce. Poleg tega se takih skupin nikoli ne omenja kot dodatnega igralca na terenu, niti se ne govori o nekem peklenskem vzdušju. Kot da jih ni.
Zanimivo je, da smo na domači tekmi proti Kopru (tekmo si je bilo možno ogledati po TV) dosegli, da so navijačem Kopra prepovedali vnos bobnov. Sicer so bili navijači ogorčeni nad tem, a so na koncu sprejeli dejstvo in navijali za svoj klub. Priznati moram, da so navijali zelo všečno (jasno, za njihove okvire) in se zelo trudili. Če bi imeli na tekmi bobne, bi spet celotno tekmo poslušali nabijanje. Torej tudi fani zmorejo, problem je edino, da nočejo.

Pripravil: UltrasMagazin