Pogovor s pobudnikom sestanka navijaških skupin

V petek, 3. aprila, smo objavili novico, da je bila na pobudo Velenjskih knapov  po elektronski pošti večini slovenskih navijaških skupin poslana kratka informacija o nameravanem sestanku navijaških skupin s predsednikom Nogometne zveze Slovenije, Ivanom Simičem. Tema morebitnega sestanka: navijači in navijaštvo v Sloveniji. Simič se s sestankom strinja, planira ga za konec maja oz. začetek junija. Hkrati pa dodaja, da je sestanek smiseln le, če se ga udeležijo predstavniki vseh navijaških skupin.

Predlagali ste sestanek navijaških skupin na temo: navijači in navijaštvo v Sloveniji. Kakšne bi bile konkretne točke dnevnega reda?

Glede na zadnja dogajanja na naših stadionih, butalske odločitve disciplinske komisije NZS (op. a. poteza disciplinskega sodnika NZS Klariča), da ne govorim o dvojnih merilih, se nam je zdelo, da je čas, da dvigemo glas. Ta represivna in kaznovalna politika ne vodi nikamor, treba je najti konsenz kaj lahko in kaj ne na naših stadionih, ker če se bo to nadaljevalo, bomo imeli počasi publiko, ki je primerna samo še za gledališče. Dobili smo novega predsednika krovne organizacije, ki ima kot kaže posluh za  spremembe. Želim, da konkretne točke dnevnega reda sestavimo skupaj z ostalimi skupinami, rdeča nit pa se da razbrati iz zgoraj napisanega.

Na katere konkretne pozitivne spremembe računate, da bi jih lahko bile deležne navijaške skupine iz strani Nogometne zveze Slovenije?

Če je NZS pripravljena prisluhniti (kot kaže je), se je treba konkretno dogovoriti in sestaviti pravilnik ali nekaj podobnega, kaj je dovoljeno na naših stadionih. Sam verjamem, da je treba stvari postaviti v nekakšne okvirje, ki pa bodo pogojeni samo zaradi popolne varnosti za vse prisotne na teh prireditvah. Da pa me ne bi kdo narobe razumel, navijačev se ne da postaviti v nekakšne okvirje, vedeti pa je treba, da smo tudi navijači ljudje, ki stvari razumemo in v interesu vseh nas je, da bi tudi na stadionih bilo malo več “demokracije”, seveda pa spet ponavljam: na prvem mestu je varnost, ki pa jo moramo zagotoviti vsi skupaj.

Obstaja povsem realna možnost, da bo večina ultras skupin ignorirala pobudo. Kakšen bo nadaljnji potek dogodkov v tem primeru?

Res je in prav zato je dobro, da imam priložnost razložiti, zakaj bi bilo dobro, da se srečamo. Verjamem, da nobeni navijaški skupini ni v interesu, da škoduje svojemu klubu, kljub temu pa ima željo, da popestri dogajanje na tribunah in če lahko nekaj naredimo za to, zakaj pa ne. Jasno pa je, da nam lahko uspe samo, če bomo delovali skupaj. Sam upam na odziv, ker lahko samo pridobimo, izgubiti pa tako ali tako nimamo več kaj. Kot sem že povedal, nam lahko uspe samo, če bomo delovali skupaj, seveda pa pričakujem, da se bo akciji pridružila tudi NZS, saj nam je vsem v interesu, da populariziramo nogomet in s tem privabimo čim več publike na naše slabo obiskane stadione, obenem pa z bolj liberalno politiko do delovanja navijaških skupin popestrimo dogajanje tudi ob igrišču.

S katerimi izmed skupin ali njihovih vodij ste že bili v stiku glede te pobude in kakšna so njihova stališča?

V stiku sem bil že z petimi vodji navijaških skupin tako iz ultra kot tudi fan scene in vsi so izrazili pripravljenost sodelovati, seveda pa upam in pozivam tudi ostale, da se pridružijo in da tako skupaj naredimo nekaj za naše lažje delovanje. Poziv je namenjem prav zato, da se kljub nekaterim nesoglasjem med skupinami sestanemo, za trenutek pozabimo na nesoglasja in dogovorimo kako naprej. Verjamem, da nam bo prisluhnila tudi NZS in nam omogočila lažje delovanje v bodoče.

Odmevi na navijanje v športnih medijih

Čeprav gre za – iz našega stališča – nerelevantne medije glede ocenjevanja navijaške scene vseeno poglejmo odmeve v športnih časopisih Ekipa in Sportske novosti o navijanju na tekmi med Slovenijo in Češko.

Ekipa (30. 3. 2009): “Predigra je bila peklenska. Navijači slovenske reprezentance so že med ogrevanjem pripravili vzdušje, da so šle dlake pokonci. S tribun Ljudskega vrta so doneli znani napevi za višanje adrenalina, čez vzhodno tribuno so gledalci razgrnili ogromno slovensko zastavo, vsi so bili na nogah. Med igranjem obeh himen so slovenski navijači dokazali, da ne sodijo med neokusne primitivce, saj Čehom niso žvižgali, ko je na vrsto prišla Prešernova Zdravljica, ki jo je zapela Alenka Gotar, pa je njihov glas zapolnil tudi mariborske ulice ob štadionu.”

Sportske novosti (30. 3. 2009) toliko prostora (vrstic) navijačem niso namenile, so pa v posameznih stavkih omenile “fantastično ozračje”. Ivan Simič, predsednik NZS: “Publika je bila sijajna, korektni so bili eni in drugi navijači in to je tisto, kar želimo na stadionih.” Kek, selektor slovenske reprezentance: “Zares sijajen ambient. Razveseljivo je, da so bili eni in drugi navijači korektni, da so navijali tako kot je potrebno – brez incidentnih vložkov. Nas je ta vojska navijačev ponesla od prve minute in navijačem kapa dol. Ko nam ni šlo, ko smo zapravljali priložnosti, nam niso zvižgali, ampak so celo še bolj navijali. Poskušali se jim bomo oddolžiti v Belfastu. Hvala Mariboru in združenim navijačem iz cele Slovenije.”

In še malce sarkastična pripomba – Ekipa poroča o 12.376 gledalcih, medtem ko so Sportske novosti malomarno netočne – navajajo “samo” 12.000 gledalcev.