Inter City Firm (ICF)

Njihovo ime je sinonim za nasilje. Govora je o eni najbolj nevarnih britanskih nogometnih navijaških skupin, ki sicer navijajo za West Ham United. Ime so dobili po hitrih in dragih vlakih Inter City, s katerimi potujejo na tekme, da bi se tako izognili nadzoru policije. Najožje jedro Firme sestavlja 100 huliganov pretežno iz vzhodnega Londona in njegove širše okolice, ki so stari od 14 do 40 let. Skupna strast so jim pretepi. Pripadniki Firme so šminkeri nogometnega podzemlja, njihov izgled pa niti malo ne odgovarja tradicionalnemu opisu navijaških huliganov: niso pobriti kot skinheadi, ne nosijo naramnic, niti težkih črnih škornjev. Tipični Firmaš je oblečen v srajco ali majco, kavbojke in kakovostne čevlje ali športne copate. Za razliko od ostalih huliganov jih večina ne pije, saj menijo, da alkohol zmanjšuje borbene sposobnosti. Z nasprotniki se običajno borijo za ozemlje, kot zmaga pa šteje osvojitev tribune nasprotnih navijačev. No, zavzame se lahko tudi nasprotnikov pub, ali celo del ulice. Ena najbolj ogabnih navad pripadnikov te skupine je “vizitka”, ki jo pustijo na svoji žrtvi. Navijač nasprotnega kluba, ki ga nokatirajo, bo najverjetneje, ko bo prišel k sebi, našel njihovo “vizitko” pričvrščeno na jakno. Na njej običajno piše: “Obiskal vas je ICF”. Člani skupine trdijo, da se tepejo samo s pripadniki nasprotnih skupin, v vsakdanjem življenju pa so zaposleni in trgovci, ki sami sebe smatrajo kot boljša vrsta nogometnih huliganov.

Vir: Tribine, št. 5, september 1995

V nadaljevanju še odlomek iz knjige Everywhere we go …

Upton Park, dom West Ham Utd, hram nogometa prebivalcev vzhodnega Londona, je dom Inter City Firm (ICF), verjetno najbolj znane skupine nogometnih huliganov na našem kontinentu. Mit, ki o tej skupini kroži po stadionih celotne Anglije že vrsto let, je nastal predvsem s pripovedovanjem dogodkov, ki so povezani z njeno bogato zgodovino. Večina teh zgodb je postala legendarnih, čeprav se pri večini dogodkov kljub vsemu pretirava, ali pa kar preprosto izmišljena s strani tistih, ki so imeli “srečo”, da so se srečali z ICF.

Inter City Firm je zagotovo najbolj organizirana skupina nogometnih huliganov v Angliji. Ime so dobili po hitih, a prav tako dragih vlakih, s katerimi potujejo na gostovanja. Pripadniki te skupine niso bedniki s samega dna družbene lestvice, kamor strukture, ki se ukvarjajo s proučevanjem problematike nogometnih navijačev, radi uvrščajo huligane. Gre predvsem za poslovneže, za zaposlene vseh profilov. Kakor sami pravijo, jim je dober pretep izpušni ventil po napornem delovnem tednu, neke vrsta terapija, ki pa jo njihovi poslovni prijatelji v Ameriki izvajajo pri dragih psihoterapevtih, oni pa to rešijo na nogometnih stadionih.

Glede na to, da imajo dovolj denarja, za razliko od povprečnih navijačev, potujejo s svojim klubom povsod in povzročajo nerede. Ena od zgodb, povezanih z ICF, govori o tem, kako se je trajekt, s katerim so potovali preko Rokavskega preliva, obrnil na polovici poti, napol demoliran s strani navijačev West Hama. Zaradi njihove reputacije jih manjše skupine pogosto izzivajo, saj želijo zrušiti mit o nepremagljivosti ICF. Tako so ob neki priložnosti pub navijačev West Hama z molotovkami napadli navijači Newcastla. Po tem incidentu jim seveda pripadniki ICF niso ostali dolžni. Dobra organiziranost ICF temelji predvsem na dobri povezanosti pripadnikov skupine. Pri planiranju in izvedbi neredov se poslužujejo mobitelov in drugih komunikacij (opomba: knjiga je bila izdana leta 1996), tako da v vsakem trenutku ena udarna ekipa skupine dobro ve, kaj počne druga udarna ekipa. Navijači West Hama imajo rivale in sovražnike po celotni Angliji, tako da je vsako njihovo gostovanje potencialno bojišče.

Ena najbolj priljubljenih taktik ICF na gostovanjih je umeščanje pripadnikov skupine na tribuno, na kateri se nahaja nasprotna skupina. To ni samo priložnost za zmago nad nasprotno ekipo, ampak tudi najboljši način, da se osramoti nasprotnik. Nekoč je West Ham gostoval pri mestnem rivalu Chelseaju na stadionu Stamford Bridge. Pripadniki ICF so se pomešali med svoje največje nasprotnike, Chelsea Headhunters. Mnogi pripadniki ICF so nosili plavobele šale CFC, nemalo število pa tudi drese Chelseaja. Med tekmo so Headhuntersi napadli navijače West Hama, ki so bili na tribuni za gostujoče navijače, in jih seveda porazili. Pripadniki ICF so čakali pravi trenutek za napad in medtem ko so njihovi kolegi dobivali batine, niso ukrepali. Na začetku drugega polčasa je ICF krenil v akcijo.  Ko so vsi pomislili, da je z neredi konec, so se pripadniki ICF pojavili na vsakem delu stadiona in pričeli s svojo predstavo. Izkoristili so presenečenost policije in Headhuntersov ter razbili nasprotnike in osvojili  njihovo tribuno.

Vir: Everywhere We Go (Behind The Matchday Madness)-Dougie in Eddy Brimson, 1996

Odprava stojišč na angleških stadionih

Odlomek je iz knjige Franklina Foera z naslovom How Soccer Explains the World (Kako nogomet pojasnjuje svet) in podnaslovom Nenavadna teorija globalizacije. Odlomek je del poglavja z naslovom Kako nogomet pojasnjuje sentimentalnega huligana. Knjiga je izšla leta 2004. Avtor govori o Allanu Garnizonu, huliganu Chelseaja, katerega priimek je psevdonim, ki ga je prevzel pred dobrimi tridesetimi leti, da bi policiji otežil delo.

… Chelsea je bolj od katerega koli drugega kluba na svetu doživel transformacijo zahvaljujoč globalizaciji. Chelsea je klub, ki so ga v devetdesetih letih najpogosteje prepoznavali kot kozmopolitanskega, za razliko od osemdesetih let, ko je bil najbolj prepoznaven po huliganstvu. Izgradnja Stamford Bridgea je bila samo del tega. Spremembe je bilo moč videti tudi na igrišču samem. Chelsea je podpisal pogodbe z vrsto igralskih in trenerskih zvezd iz Italije in Nizozemske. Pod njihovim vodstvom je Chelsea kot prvi klub v Angliji poslal na igrišče ekipo, v kateri ni bilo nobenega Angleža. To je razplamtelo trend kozmopolitanstva, ki je masovno privlačil investitorje iz tujine. Letalsko podjetje iz Bližnjega Vzhoda Air Emirates je pričelo z oglaševanjem na dresih Chelsea. Drugi najbogatejši človek Rusije, židovski naftni magnat Roman Abramovič, je leta 2003 kupil večinski del lastništva v klubu in pričel trošiti svoje bogastvo na izgradnjo kluba šampionskega kalibra.

Mnogim, med temi tudi Allanu, so te novosti izgledale kot grd udarec delavskemu razredu, ki je bil vseskozi osnova kluba. Kot da se je klub odrekel svojim najbolj zvestim navijačem v korist efemerne ljubezni bogataša, ki spremlja trende. Med ostalimi spremembami je ena podrobnost bolela najbolj. Predsednik Chelsea, Ken Bates, je leta 1983 predlagal, da bi navijače obkrožili z električno ograjo, po kateri bi teklo 12 voltov napetosti, ki bi jih stresla, če bi poskušali zbežati iz kletke.”Do nas so se obnašali kot do živali,” je rekel Allan. Samo intervenciji lokalnih organov oblasti se lahko zahvalijo, da so preprečili izvedbo tega načrta. Ampak škoda na področju stikov z javnostmi je bila storjena.

Vse do devetdesetih let se je velik del angleške elite do nogometa vedel snobovski, z višine. Preden je Rupert Murdoch poskusil kupiti Manchester United, je njegov časopis dal nogometu znamenito etiketo: “šport iz barak za ljudi iz barak”. Britanska premierka Margaret Thatcher, vodilna zagovornica vrednosti srednjega razreda, je to napihnjenost kazala ravno v tolikšni meri kot vsi ostali. Dober prijatelj železne lady, Kennet Clarck, je o njej povedal, da ona navijače vidi kot “notranje sovražnike”. Velik del svojega mandata je glasno poudarjala željo, da napove huliganstvu vojno. Leta 1989 je dobila njena vlada idealen izgovor za akcijo. Na stadionu Hillsborough v Sheffieldu se je 95 navijačev zadušilo ob ograji na prenapolnjenih tribunah med tekmo Liverpoola in Nottingham Foresta. Kot reakcija na ta pokol je državna komisija zahtevala, da na stadionih tribune, na katerih so bila samo stojišča, opremijo s sedeži, podobno kot jih je moč najti v gledališčih. Policijsko delo na stadionih je končno postal resno, z video kamerami, ki so snemale vse.

Nove zahteve so prinesle transformacijo v ekonomiji te igre. Da bi lahko lastniki financirali rekonstrukcijo svojih stadionov, v glavnem so to bili mali poslovneži, so pripeljali velike količine svežega kapitala. Velik del teh vložkov je prišel s strani subjektov, ki so investirali v istem mestu, ki so razumeli ogromno veličino trga, ki ga je nogomet pokrival in neizkoriščene centre profita. Nove tribune so imele luksuzne direktorske lože, ki so jih namenjali korporacijam. Delnice svojih klubov so uvrstili na borzo, dvignili cene vstopnic in prodali pravice za televizijske prenose satelitski službi Ruperta Murdocka. Njihov načrt je uspel v popolnosti. Novi, bogati navijači so pričeli prihajati na tekme na varne, udobne stadione. Prvič se je na stadionih lahko opazilo mnogo žensk.

Ampak te spremembe so imele tudi svojo ceno. Nova klientela je izpodrivala prejšnjo energično vzdušje delavskega razreda. Medtem ko je Allan pojasnjeval to transformacijo, se je spominjal časov, v katerih je deset tisoč ljudi prihajalo na stadion. Šest tisoč jih je bilo razpoloženih za pretep. Ostali so prišli gledat pretep. Da, govorili so, da se jim to gabi. Ampak ko si jih po tekmi v pubu vprašal: “Si gledal pretep ali igro?” so odgovorili: “Pa pretep, seveda.” Allan se je nasmejal lastni opazki. “Zdaj ljudje želijo na tekmo samo zato, da bi lahko povedali: “Poglej, jaz sem kul, jaz hodim na tekme Chelseaa.” Ko vstanem, da bi navijal, mi oni kričijo: “Sedi!” …

Komentar težav z argentinskimi huligani

V Sportskih novostih so v včerajšnji številki objavili dokaj obsežen članek o težavah z argentiskimi huligani. V uvodu so se navezali na nedaven “informativni razgovor” reške Armade z nogometaši Reke: “Pred približno tremi tedni se je javnost zgrozila nad Armado, ki se je nezadovoljna s pristopom svojih ljubljencev odločila obiskati slačilnico Reke, da bi nogometašem pojasnila nekatere stvari. To ni edini primer na Hrvaškem, je pa najbolj svež.”

V nadaljevanju članka je govora o argentinskih huliganih, avtor pa ugotavlja, da so take stvari v primerjavi z Argentino na Hrvaškem prav nedolžne. “Pred nekaj dnevi so navijači argentinskega Racinga, enega najbolj priljubljenih klubov države gaučov, ki je od zadnjih tridesetih možnih točk osvojil le tri, obiskali trening kamp moštva. Petnajst najbolj besnih je zahtevalo razgovor z igralci.” Navijači so poleg tega ob vhodu v trening kamp izobesili številne grozilne transparente, najhujši med njimi je bil: “Za vsakega od vas se najde metek”.

Avtor nadaljuje: “To ni osamljen primer, Argentina trpi od kroničnega huliganizma, s katerim se klubi ne morejo boriti. Eden od razlogov, zaradi katerega so klubi nemočni, je, da imajo “barras bravas”, najbolj ozloglašeni deli navijaških skupin, tesne stike z klubi. “Šokiran sem zaradi povezanosti “barrasov” z vodstvi klubov,” pravi zaskrbljeno nizozemski strokovnjak za varnost Otto Adang. “Evropskih rešitev ne morejo uporabiti v Argentini. Na stari celini so huligani koncentrirani v skupinah, ki na nobenem nivoju niso povezane s sistemom. V Argentini pa je ta povezanost presenetljivo široka in globoka,” še dodaja Adang.

Proti koncu članka avtor še zapiše: “Glede na to, da lanskoletna odločitev o prepovedi gostovanj ni bila sprejeta, sedaj Argentinci zahtevajo od svojih navijačev prstne odtise, na podlagi katerih bi navijači dobili elektronske kartice, s katerimi bi vstopali na stadion.”

Incidenti na ulicah ter stadionu v Belfastu

Devet ljudi je bilo ujetih in lažje poškodovanih v spopadu med domačimi in gostujočimi navijači ter policije na ulicah Belfasta pred kvalifikacijsko tekmo Severne Irske in Poljske. Incidenti so se zgodili v centru mesta, najprej v enem od pubov in kasneje še na poti do stadiona. Policija je v polni opremi intervenirala v nameri da prepreči večje nerede, vendar so poljski huligani, ki jih je v Belfast mnogo pripotovalo brez vstopnic, nadaljevali z divjanjem, z metanjem pirotehničnih sredstev, kamnov in steklenic na policijo. Niti sama tekma ni minila brez incidentov, potem ko so stranskega sodnika zadeli v glavo s kovancem iz tribune, na kateri so bili domači navijači. Na koncu tekme so incident na tribuni povzročili posamezniki iz vrst navijačev Poljske, ko so poizkušali vdreti na igrišče, vendar je policija hitro intervenirala.

Neredi v Braziliji

Tri osebe so bile ranjene v strelnem napadu pred tekmo Fluminense – Botafogo na Maracani v Rio De Janeiru. Še dve osebi sta morali v bolnico zaradi lažjih poškodb, ki sta posledica pretepa. Kakor je rečeno na GloboEsporte Web site jo je najtežje skupil 42-letni navijač Fluminenseja, ki so ga zadržali v bolnici, vendar so podrobnosti njegovega stanja neznani. V več minutnem pretepu je sodelovalo najmanj 20 navijačev in kot trdi policija, je nekaj huliganov nosilo pištole. Tekma se je sicer začela ob pravem času z zelo povečanimi varnostnimi ukrepi.

[fotoultras]t8Gib1dier0[/fotoultras]
[fotoultras]CtOgRz3Qe5c[/fotoultras]

Češka scena: ekskluzivno za fotoultras.si

V zadnjih dveh letih je češka scena v krizi, tako huliganska, kot tudi ultras. Huliganski pretepi so se že davno premestili iz stadionov v periferije mest. Spontane akcije v okolici stadionov so zelo redke. Pa tudi to ni dovolj za češke varnostne organe, saj poskušajo na vse načine preprečiti dogovorjene pretepe. Zaradi zelo aktivne kriminalistične policije, ki uporablja najmodernejšo tehniko v vojni proti huliganom, je huliganskih pretepov precej manj kot nekoč. Na samem vrhu čeških hoolsov so skupine Brno, Baník Ostrava in Sparta Praha. Korak za njimi sta skupini SFC Opava (zdaj v 2. ligi) in Slavia Praha. Na poziciji liderja je zdaj Brno (so v zelo močni koaliciji s slovaškim Slovanom Bratislava), ki je jeseni premagal Banik na gostovanju (fight 100 Brno+Slovan proti 90 Baník). To je bil lani največji fight na Češkem. Drugi veliki dogodek jeseni 2008 je bila tekma Sparta Praga-Dinamo Zagreb. Tekma je pritegnila posebno pozornost, ker so spartanski ultrasi na začetku sezone predstavili transparent, na katerem so napisali parolo v podporo Karadžiću in Mladiću. Glavni namen parole je bila demonstracija odpora proti metodam Evropske unije, mediji pa so jo predstavili kot žalitev Hrvatov in ostalih narodov bivše Jugoslavije, ki so se bojevali proti Srbom. V Prago se je pripeljalo okoli 800 BBB. Spartani so jih želeli dvakrat napasti, ampak BBB so bili za njih premočni. Največi neredi so tako izbruhnili v centru Prage, kjer se je 200 Hrvatov steplo s češkimi specialci.

Tudi aktivnosti ultras scene so se zmanjšale. Razlog je čedalje večja represija iz strani klubov, češke nogometne zveze in seveda policije. Na primer – prej ni bilo problemov s pirotehiko. Zdaj pa je skoraj na vseh stadionih prepovedana in se jo uporablja le še spontano in v manjšem številu. Moderni nogomet tako prihaja tudi na Češko. Na prvem mestu čeških ultrasov sta skupini Slavia Praga in Baník Ostrava. Slaviji je zelo pomagal povratek na stari/novi stadion, kjer njeni ultrasi izkazujejo zelo dobro podporo in lepe koreografije. Baník je na vrhuncu že zelo dolgo. Ima brez konkurence najštevilčnejša gostovanja, prav tako pa zelo lepe in dobro izdelane koreografije in največ na Češkem uporabljajo pirotehniko. Največji odmik z vrha se je zgodil navijačem Sparte. Njeni ultrasi-huligani imajo verjetno največe težave z upravo kluba, policijo in novinarji. Ker je Sparta verjetno najslavnejši češki klub, zagotovo pa najtrofejnejši, so njene tekme so pod večjim nadzorom in za nerede na tribunah navijači Sparte plačajo več in bolj kot drugi.

Češki radikalni navijači reprezentance preveč ne spremljajo. Bili so izrinjeni s strani t. i. družinskih gledalcev. Atmosfera na tekmah reprezentance je za kurac, čeprav je res, da na velikih turnirjih tudi naši običajni navijači lahko naredijo navdušojočo in razburljivo atmosfero – seveda če so nogometaši uspešni. V preteklosti je na tekmah reprezentance veljalo premirje, proti koncu 90. let pa se je izoblikovala koalicija vseh proti Baniku Ostrava. Tako so se na reprezentačnih tekmah tepli Čehi med sabo. Aktivnost na reprezentačnih tekmah je bila različna. Do spremembe je prišlo spomladi 2007, ko smo v Pragi igrali z Nemčijo. Rezultat je bil 250 čeških huliganov raznih klubov, ki pa žal niso našli nasprotnika in na koncu je prišlo do velikih neredov in pretepov s policijo v centru mesta. Od takrat ni bilo nobenega srečanja čeških radikalov na reprezentančni tekmi.

Avtor: Southerner (Sparta Praga), prevod: PzS (Hvala!)

Predstavitev štirih glavnih čeških ekip

• SLAVIA PRAGA

DOMAČI KOTEL – na češkem tako pravijo mestu na stadionu, kjer se zbirajo huligani, ultrasi in drugi aktivni navijači. Ligaške tekme obiskuje okoli 500-1200 ljudi (zdaj mogoče nekaj več), derbi s Sparto (Slavia in Sparta sta dva najstarejša in najtrofejnejša kluba na Češkem) in mednarodne tekme več – 1500-3000 ljudi. V kotlu je seveda organizirano navijanje.

GOSTOVANJA – večinoma 300-1000 ljudi na področju Češke. (Za pojasnilo: Češka republika ima 3 zgodovinske dele – Češko , Moravsko, Šlezijo. Prestolnica cele države je Praga z 1,5 mil. prebivalcev, s klubi Sparta, Slavia, Viktoria Žižkov, Bohemians – zdaj v 2. ligi pa imajo veliko število navijačev. Prestolnica Moravske je Brno – 350 tisoč preb., veliki klub je zdaj le en – Zbrojovka – ne imenuje se  več tako, ampak navijači še vedno govorijo svojemu klubu Zbrojovka. Prestolnica češkega dela Šlezije je Ostrava – 320 tisoč prebivalcev, glavni klub je Baník, poleg njega so tukaj še Vítkovice – zdaj 2. liga. Seveda se navijači iz teh mest med sabo zelo sovražijo) Na Moravsko gre manjše število navijačev, večinoma 100-300 in v Ostravo le izjemoma, če se zbere več kot 100 navijačev.

PRIJATELJSTVA – najstarejše in tudi edino prijateljstvo je z poljskim Górnik Walbrzych. Na začetku je bilo prijateljstvo med huligani, zdaj je tudi med ultrasi in običajnimi navijači.

SKUPINE – huliganske: Youngsters, Red white supportem, Brigate ´97. Ultras: glavna je Ultras Slavia in še mladi Gang of Slavia Ultras.

Avtor: Strašák, december 2007

• SPARTA PRAGA

DOMAČI KOTEL – po represijah iz strani kluba in bojkotu skupine Ultras Sparta domačega kotla skoraj ni bilo. Zdaj smo na zgornjem delu tribune nad našim nekdanjim sektorjem. Na običajnih tekmah se zbere200-500, na boljših pa 800 navijačev. Zgornji del tribune je na žalost dokaj neprimeren za prirejanje koreografij.

GOSTOVANJA – prisotni smo na vseh gostovanjih na Češkem (50-2000), odvisno od atraktivnostinasprotnika in glede na dejstvo, kako komplicirana je pot. V Evropi trenutno dokaj slabo stanje. Po dobrih številkah v zadnjih letih – Chelsea (800), Milano (1000) in Manchester (1500), so bila naša gostovanja polom. Na primer: Arsenal (200), Panathinaikos (17), Zagreb (100).

PRIJATELJSTVA – nobenega. Velja le mir med našo huligansko skupino in huligansko skupino Viktorio Žižkov. Nekoč smo imeli dobre odnose  z Nitro in Košicami (Slovaška), danes pa le še prijateljstvo med nekaterimi posamezniki. Največje sovraštvo je tradicionalno s skupinami Slavie, Baníka, Bohemians Praga in Brno. V tujini nimamo dobrih odnosov s skupinami Slovan Bratislava, Dinamo Zagreb in Spartak Moskva.

SKUPINE – Rafani, Falanga, Prague boys, City boys … Lahko še kakšne, ampak povsod gremo vsi kolektivno kot Sparta Hooligans. V zgodovini so bile pomembne skupine še Brigade Drápek z Lasičky, Red Pirates Sparta in Frakce Rudý Úder – zdaj so vse le še del zgodovine in aktivni so le še nekateri posamezniki.

Avtor: Palec, 2008

• FC BRNO 1913

DOMAČI KOTEL – od 200 do več kot 1000 na atraktivnih tekmah.

Velik vpliv na številko ima naš sedanji stadion, kjer določeni ljudje gredo raje na glavno tribino, neketeri hoolsi pa sploh ne gredo na domače  tekme. Sicer se vsako tekmo trudimo za dobro navijanje in kakšne koreografije.

GOSTOVANJA – v zadnjih 5 letih nismo imeli niti enega gostovanja, čeprav je bilo naše število velikokrat zelo tragično. Seveda odvisno od atraktivnosti nasprotnika in oddaljenosti -najslabša so gostovanja na severnem Češkem, najboljša v okolici Brna (Olomouc, Zlín …) – 200-500 ljudi. Tudi še pot v Prago zna biti solidno obiskana, v poprečju 60-150 ljudi. Nekoč smo bili boljši.

PRIJATELJSTVA – 1993-1995 z Baník Ostrava, 1996-2001 z Viktoria Plzeň (zdaj samo še premirje), 1996-

2007 z Klatovy (v letu 2006 je prišlo do poskusa spremeniti Klatovy v fan klub, vendar ni uspelo, zaradi tega so nastale težave in ekipa Klatov je razpala), 1999 in še vedno traja: s Slovan Bratislava (zelo dobri odnosi in velika pomoč).

SKUPINE –  glede na aktivnost in številnost: Johny Kentus Gang (JKG),Ttorcida, Kohoutky Gang (nova zastava, predvsem domače tekme), Division S, Orthodox (OFB), Ultras Brno (čisti fani, ki največ skrbijo za atmosfero na stadionu, nimajo pa nikakršne zveze s staro ekipo Ultras Brno, ki je razpala 8. 2. 2002), prijatelji iz Blanksa in okolice Brna (večinoma člani JKG), Cheeky Boys (naznanili so konec, njihovi člani so zdaj vključeni med JKG).

Avtor: Brňák – DS (Division S), 2005; aktualizacija: WW-JKG, 2008

• BANÍK OSTRAVA

DOMAČI KOTEL – trenutno od 600 do 1200 ljudi, odvisno od nasprotnika, večinoma mladi. Huligani Baníka so locirani večinoma pri kiosku poleg kotla.

GOSTOVANJA – povsod smo v večjem številu kot naši nasprotniki pri nas na Bazalechu. Spomladi 2007 nas je bilo najmanj na zadnji tekmi sezone v Teplicah in sicer 154.

Največ pa v Olomoucu – čez 2000. Jesen smo izpeljali v velikem stilu – 3000 ljudi v ponedeljek v Zlínu, 1100 v Pragi proti Bohemians (čeprav smo dobili le 580 vstopnic), 1800 na Slavii, 581 v ponedeljek na Viktorii Žižov (tudi praški klub). Bomo videli, kako bo v prihodnosti, v primeru, da ne bo dobrih rezultatov naših nogometašev.

PRIJATELJSTVA – najstarejše (od 1979) z Unionom Cheb. Po bankrotu nogometa v Chebu je to zdaj bolj fan klub. Od 1988 smo prijateljevali s Spartakom Trnava; prijateljstva je bilo konec 23. 12. 2006. Zdaj imamo pakt le z GKS Katowice (Poljska).  Od leta 1996 delujemo v duhu zelo dobrega prijateljstva in 2. 9. 2006 smo na prijateljski tekmi GKS – FCB pred polnimi katowickimi tribinami, proslavili 10. rojstni dan našega prijateljstva.

SKUPINE – predvsem „Apple Commando”, poleg te še nekaj manjših (Silesian Hunters, Ultramaniacs, Barabi …). Nastopamo kot en tabor, kar velja tudi za „Apple Commando”.

Avtor: Č. N. L. iz U. R. N. – november 2007

Po dogovoru z administratorji prevzeto iz strani www.hooligans.cz

Ekskluzivni članek za fotoultras.si – predstavitev češke navijaške scene

Napoved – petek, 27. 3. 2009

Odlomek: V zadnjih dveh letih je češka scena v krizi, tako huliganska kot tudi ultras. Huliganski pretepi so se že davno premestili iz stadionov v periferije mest. Spontane akcije v okolici stadionov so zelo redke. Pa tudi to ni dovolj za češke varnostne organe, saj poskušajo na vse načine preprečiti dogovorjene pretepe. Zaradi zelo aktivne kriminalistične policije, ki uporablja najmodernejšo tehniko v vojni proti huliganom, je huliganskih pretepov precej manj kot nekoč. Na vrhu čeških hoolsov so …

Celoten članek, napisan izpod peresa aktivnega udeleženca omenjene scene posebej za fotoultras.si, lahko preberete jutri, v petek, 27. 3. 2009. V članku tudi podrobna predstavitev največjih in najboljših čeških skupin.