Intervju – Black Gringos

22.4. 2009 od  
V kategoriji Novice

Comments Off on Intervju – Black Gringos

Na klubskem nivoju v zadnjih letih skorajda nismo imeli stika z nobeno drugo slovensko navijaško skupino

Murskosoboška Fazanerija kljub nekajletnemu životarjenju Mure 05 v 3. in 2. ligi v očeh ostalih slovenskih ljubiteljev nogometa velja kot nogometu izredno privrženo okolje. Na tribune Fazanerije bi lahko spravili kar polovico prebivalcev mesta, ki so v preteklosti na derbijih proti Beltincem, Mariboru in Olimpiji pogosto res napolnili stadion. Zadnja odmevna tekma je bila odigrana 22. marca proti staremu rivalu Olimpiji. To je bila nova prelomnica Black Gringosov. Skupina, ki je vrhunec doživela že leta 1995, je namreč kljub zvestemu navijanju ob selitvi kluba v 3. ligo neprestano počasi, a zagotovo nazadovala. Imidž skupine se je dotaknil dna, tako na slovenski ultras sceni, kakor v domačem okolju med ostalimi ljubitelji nogometa. Vendar je odlična predstava proti Olimpiji celotno situacijo postavila na glavo, boljše povedano – nazaj na noge. Skupina trenutno doživlja novo pomlad, vendar je potrebno priznati, da bo za dolgoročni povratek Gringosov v vrh slovenske ultras scene potrebna predvsem konstantnost, svoje pa bodo morali prispevati tudi nogometaši Mure 05.

Skupina je doživela vrhunec že leta 1995 na finalni pokalni tekmi proti celjskemu Publikumu, ko se je na severni tribuni zbralo kar blizu 400 Gringosov.

Skupina je doživela vrhunec že leta 1995 na finalni pokalni tekmi proti celjskemu Publikumu, ko se je na severni tribuni zbralo kar blizu 400 Gringosov.

Skupina je nenadoma naredila ogromen skok. V preteklih letih niste naredili toliko kot sedaj v enem mesecu. Kaj se je dogajalo v ozadju pred tekmo proti Olimpiji in katere okoliščine so se naenkrat tako spremenile, da ste zmogli takšen napredek?

Zadnja večja prelomnica za skupino je bil izpad Mure v 3. SNL zaradi neizpolnjevanja finančnih obveznosti. Kljub temu, da je bil izpad v nižji rang tekmovanja velik udarec za navijače, smo najzvestejši ostali in bomo ostali tudi v prihodnje. Kljub zagnanemu začetku v 3. SNL skupina ni napredovala tako, kot smo si želeli. V bistvu se je zaradi slabih rezultatov začelo dogajati ravno obratno. Štiri leta životarjenja v nižjih ligah in uvrščanje v spodnje dele 2. SNL so zahtevali svoj davek. Ni bilo atraktivnih tekem, ni bilo nasprotnih navijaških skupin. Svoje so takrat dodali tudi nekateri igralci s svojim odnosom do kluba in navijačev ter pasivna uprava, tako da je prišlo celo do polletnega bojkota tekem in bojkota navijanja. Prišli smo dejansko do točke, ko je bila skupina na robu obstoja. Takrat se nas je zbralo nekaj, ki nismo želeli, da bi se zgodil črni scenarij, spet drugi so se umaknili, nekateri so ostali v ozadju. Začeli smo z rednimi tedenskimi sestanki in načrti, najprej za tekmo z Olimpijo, kasneje pa tudi bolj dolgoročno, za prihodnost. Razdelili smo si delo in stvar zaenkrat dobro funkcionira. Odločili smo se tudi za selitev iz kletke. Za napredek ni potrebno veliko, le pravi ljudje ter nekaj požrtvovalnosti, zagnanosti, volje ter seveda tudi denarja.

Najnovejša prelomnica skupine je nedavna tekma proti Olimpiji, ko se je po več letih spet zbralo približno 250 navijačev, ki so uprizorili zelo dobro predstavo.

Odločili ste se zamenjati lokacijo na severni tribuni. Preselili ste se iz kletke na osrednji del tribune. Zanimiv bi bil povzetek plusov in minusov selitve.

Najenostavneje bi lahko rekli tako, da vse kar je bilo prej negativno, je zdaj pozitivno in obratno. Veliko ljudi ni hotelo v kletko. Niti žival noče biti v kletki, kaj šele človek, gre za psihološki odpor. Tam si v celoti izoliran, nadziran, kletka je dvignjena in ojačana, njena pozicija je v celoti gledano slaba, pogled na igrišče je slab. Edina pozitivna lastnost kletke je bila ta, da so tam bili res zbrani samo ljudje, ki so želeli navijati celotno tekmo. S preselitvijo smo to izgubili in pridobili nekaj ljudi, ki navijajo samo občasno in pa tudi tiste, ki bi navijali, pa v kletko niso hoteli. Možnosti za napredek v kletki enostavno več nismo videli, drugega kot selitev nam skoraj ni preostalo. Na tem delu tribune je vzdušje enostavno boljše, večje so možnosti za koreografije, večji je potencial, da pridobimo nove člane. Prišli smo v stik z navijaško razpoloženim delom publike. V selitvi smo videli možnost, da nekaj spremenimo. Zaenkrat kaže, da je bila odločitev o selitvi pravilna.

Gringosi so v prvih letih navijanja v kletki napredovali, sledila so leta stagnacije, v zadnjih sezonah pa so le še nazadovali. Preselitev na osrednji del severne tribune je bila nujna.

Velik korak naprej ste naredili tudi na izgledu tribune. S katerimi težavami se še vedno spopadate?

Izgled tribune smo glede na prejšnja leta zelo popravili, tako da sedaj lahko rečemo, da je soliden. Če smo iskreni sami do sebe, je bil izgled tribune pod nivojem in to skušamo sedaj spremeniti. So pa še vedno rezerve. Predvsem v aktivnosti ljudi pri navijanju in njihovi razporeditvi po tribuni pa tudi v oblačenju. Nekaj ljudi še vedno sedi, ali pa ne navijajo celotno tekmo, ampak le občasno. Kar se samega navijanja tiče, nam še vedno primanjkuje nekaj modernejših melodij in novih izvirnih besedil. To področje bomo morali dodati na prioritetno listo izboljšav, ki bi jih morali še izpeljati.

Izgled tribune v zadnjih nekaj letih je bil porazen, vendar so Gringosi v enem mesecu zmogli napredek kot prej v nekaj letih.

Katere nove navijaške artikle ste pripravili to spomlad?

Tudi na tem področju smo naredili konkreten korak naprej, če primerjamo situacijo s preteklimi leti. Dali smo tiskati nove transparente, izdelali so se dvodržnjaki, izdelale so se zastave na kolih različnih dimenzij, naredili smo nove bar šale, ki so bili razgrabljeni v 3-4 dneh in smo jih že dodatno naročili. Začeli smo izdajati svoj fanzin Ultras Sobota. Nekatere stvari opuščamo in skušamo slediti modernim stvarem, kolikor nam to finančno stanje pač dopušča. Planiramo še nekatere stvari, ampak veliko tega bo odvisno od financ.

Na tekmi proti Olimpiji ste izdali prvo številko, na tekmi proti Krškemu pa že drugo številko fanzina Ultras Sobota. Kakšna je vaša ocena in namen fanzina?

Namen fanzina Ultras Sobota je predvsem izobraževanje in poučevanje novih, mlajših članov, pa tudi starejši niso izvzeti. Predvsem jim želimo približati svet ultra navijača, da bodo vedeli, kaj to pomeni in da se bodo v skladu s tem skušali tudi obnašati.

Imeli smo priložnost videti fanzine dveh slovenskih skupin (GD in VM). Ultras Sobota delamo na malce drugačen način, saj ne en ne drug ni bil tisto, kar smo mi želeli. Za začetek smo se odločili, da bo manj besedila, da bo več slik, risb, karikatur, da bralca bolj pritegnemo, še posebej mlade, nove ljudi. Pri VM Informatorju smo opazili, da čeprav je besedilo iz vidika ultras navijača odlično napisano, je vendarle vse preveč strnjeno in neprivlačno za oko in bralca, zato ga nekateri niso prebrali, ga odmetavali itd. Mi smo ubrali malce drugačno pot in mislim, da nam uspeva. Na zadnji tekmi proti Krškemu smo razdelili 150 fanzinov in skoraj nobenega ni bilo videti odvrženega na tleh. V bistvu bomo morali narediti še manjši ponatis, saj ga nekateri niso dobili, pa bi ga želeli imeti. Zaenkrat je fanzin stilsko in oblikovno še osiromašen, vendar bomo v prihodnjih številkah uredili tudi ta segment. Najbolj važno je, da doseže svojo sporočilnost in da pri bralcu dosežemo efekt, ki smo si ga želeli.

Pogosto ste bili deležni kritik, da se vas zbere samo 30 ali še manj. Kako gledate na te kritike in kakšen bi bil vaš odgovor?

Kritike so po eni strani upravičene, po drugi spet ne. Nekatere skupine, ki so bile in ki so se še vedno primorane voziti po vaseh 2. in 3. SNL, navijati na tekmah brez nasprotnih navijačev, bi to lahko razumele. Spet druge, ki se še niso, ali pa se nikoli ne bodo znašle v podobnem položaju, nas ne morejo obsojati, dokler tega ne izkusijo na lastni koži. Poleg tega je Murska Sobota majhno mesto, 10-krat manjše od Maribora, 20-krat manjše od Ljubljane. Ampak naj to ne bo izgovor za slabo stanje zadnjih let. Več kot velikost mesta in prebivalstvo imata s številko opraviti tradicija in mentaliteta. Obstajajo skupine, predvsem v tujih državah, kjer je navijaštvo dosti bolj razvito, ki so aktivne v nižjih ligah in so res na nivoju skupin iz prvih lig (ali celo boljše), ampak to je bolj izjema kot pravilo (npr. Taurunum Boys Zemun, Demoni Pula itd.). Je pa to bistvo ultra stila navijaštva, vsaj bilo bi naj tako. Take navijaške skupine bi nam morale biti vzor.

Leta životarjenja v 3. in 2. ligi so dodobra načela skupino. V takih primerih je pogosto že samo preživetje navijaške skupine lep uspeh. Za dolgoročni povratek Gringosov v vrh slovenske ultras scene bodo morali svoje prispevati tudi nogometaši Mure 05.

V kakšnih odnosih ste z ostalimi slovenskimi skupinami?

Na klubskem nivoju v zadnjih letih skorajda nismo imeli stika z nobeno drugo slovensko navijaško skupino (razen zadnje leto). Prijateljskih odnosov nimamo z nobeno slovensko skupino. Obstajajo prijateljstva s posameznimi člani drugih skupin, a to ostajajo zgolj osebna prijateljstva posameznikov in nič več. So pa bile v Murski Soboti vedno privlačne tekme z Mariborom in Olimpijo, oz. prihod Viol in Dragonsov. Na klubskem nivoju imajo primat sovražne skupine Gorgone Lendava, še posebej po zadnjih provokacijah. Kadar gre za reprezentančne tekme, so vsa sovraštva pozabljena, takrat navijamo za Slovenijo.

Na klubskem nivoju v zadnjih letih skorajda niso imeli stika z nobeno drugo slovensko navijaško skupino.

Tudi na domačih tekmah reprezentance ste solidno zastopani in aktivni. Kako ocenjujete tekme na tribunah mariborskega Ljudskega vrta?

Vzdušje v Ljudskem vrtu je odlično. Takšno kot si ga reprezentanca tudi zasluži. Tudi v Celju, kjer je bilo vzdušje slabo, smo bili vedno prisotni. Udeležujemo se vsake domače tekme, pa naj bo prijateljska ali kvalifikacijska. Tekem se udeležujemo v takem številu, kot nam je namenjeno kart, torej 30. Šibka točka so reprezentančna gostovanja, kamor se žal že dolgo nismo odpravili, predvsem (spet) iz finančnih razlogov. Bomo pa v prihodnosti delali tudi na tem področju.