Goriške vrtnice in Red Devilsi na derbiju Gorice in Primorja leta 1995

Objavljamo fotogaleriji Goriških vrtnic in Red Devilsov z derbija med Gorico in Primorjem, ki je bil odigran 31. maja 1995 v novogoriškem Športnem parku.

Green Dragons: Olimpija-Beltinci (1994/95)

V fotogalerijo Green Dragonsov smo dodali fotografije s tekme med Olimpijo in Beltinci, ki je bila odigrana 29. maja 1995 za Bežigradom. Povezava do fotogalerije.

V biltenu Dragonsov Junaki zelene kronike (januar 1996) lahko o tekmi preberemo:

“Sledile so priprave za spektakel proti Beltincem, kjer sta se uradno od vodenja poslovila Stevo in Igor. Imeli smo ful težav, ki so bile povezane z dnevom in predvsem z uro začetka tekme, saj smo hoteli nočno tekmo. Tudi s kartami po ljubljanskih šolah ni bilo nič, Olimpija pa nam tudi ni naredila novega transparenta in nekaj zastav. Skratka – same težave, vendar je “dvojec” vztrajal pri tej tekmi, ker se najavljenih stvari pač ne prestavlja. Edina dobra stvar je bila, da smo na tej tekmi postali državni prvaki tudi v tretjem športu, tako da smo združili obe proslavi. Za to priložnost smo južno polovico vzhodne tribune prekrili z množico belih in zelenih trakov, med nje pa smo postavili našo veliko zastavo. Ob robu atletske steze smo po vsej dolžini postavili bele in zelene zastavice. Fenomenalna koreografija, ki pri nas še lep čas verjetno ne bo ponovljena, je ostala skoraj nezabeležena, saj je TV ni pokazala, vidi pa se samo na eni Džuljotovi fotki. Dragonsi smo se tako 28. 5. zbrali na “Prešernu”, od koder smo po cestah skakljali do štadiona. Na sami tribuni se nas je zbralo okrog 200, ki smo po veliki vročini vseskozi izvrstno navijali. Pred tekmo smo pripravili veliko dimnado, v kateri smo prižgali še 50 bakel (Kastelic seveda spet prižge baklo prezgodaj).

Sledil je “papir show”. Najprej konfeti v zeleni in beli barvi, nato pa je na igrišče letelo še nekaj sto zelenih trakov. Zastavice v beli barvi in nova velika zastava (dimenzije 4×5 m) pa sta navijanje le še popestrili. Da pa tekma ne bi minila brez pizdarij, je najprej poskrbel Aco. Deset minut pred koncem, pri vodstvu Beltinec z 1:0, uleti na igrišče in hoče obračunat z Oblakom. Ker bi do njega moral preko polovice igrišča, si premisli in hoče na sodnika, ki mu je bližji. Igralci ga komaj pomirijo in zvlečejo z igrišča. Takoj za njim se za napad odloči še Šuštar, ki se pijan spravi na ograjo in hoče mahat z veliko zastavo. No, je pretežka. Zato se odloči za preskok ograje, kjer ga že pričakujeta dva kapsa in Šuštar se pomiri šele po Stevotovem posredovanju. Dogodki na tribunah in skandiranje “Jebeš Oblaka, dajte gol za nas” igralce očitno motivirajo, tako da v zadnjih trenutkih tekme le izenačijo.

Ob koncu tekme veliko slavje in nihče nam ne more preprečiti vdora na igrišče. Med zavzemom uničimo gol, na katerega se je poveznilo preveč Dragonsev, zato se je ukrivil. Po tekmi slavimo za glavno tribuno, kjer pa nekoga pogrešamo. Oblaka! Izvemo, da baje sedi čisto sam v garderobi in si ne upa priti ven. To nas je povsem razpizdilo. Ko se Oblak po uri čakanja le prikaže, sledi val žvižgov in pljunkov, proti njemu pa je poletelo tudi sedem piksen. Le prisebnosti redarjev in policije se lahko zahvali, da ni bil zadet.”

Mura in skupina Black Gringos zmagovalci pokala 1995

Skupino Black Gringos so ustanovili leta 1991, zelo hitro, že štiri leta pozneje pa je bila odigrana verjetno najboljša tekma Gringosov do sedaj. Mura in Publikum sta odigrala na skoraj polni Fazaneriji povratno finalno pokalno tekmo. Gringosi so se namestili na takrat še nepokriti severni tribuni, nameščeni niso bili še niti plastični sedeži.

Po ocenah se je takrat zbralo skoraj 400 Gringosov, ki so prikazali izredno navijanje, obogateno s preko 100 baklami, baloni, dimnimi bombami, veliko 20 m x 9 m zastavo za prekrivanje, trakovi in paper showom.

Če se v tem kontekstu ozremo na številčnost skupine na domačih tekmah, potem moramo omeniti tudi letošnjo tekmo proti Olimpiji, ko se je na severni tribuni zbralo približno 250 navijačev. Bo pa vsekakor ta tekma proti Olimpiji v zgodovino skupine zapisana kot ena najboljših vseh časov. Mura je v prvih 14. letih obstoja slovenske lige naredila ogromno, žal pa je osvojila samo eno lovoriko – naslov pokalnega zmagovalca tega leta – 1995.

V tem smislu imajo Gringosi pravzaprav še ogromno rezerv, saj se je klub redkokdaj do zadnjega boril za 1. mesto. Kaj bi šele bilo na Fazaneriji, če bi klub kdaj osvojil tudi naslov prvaka, ali celo večkrat?! Zdi se, da se je Mura vedno znašla na pravem mestu ob nepravem času. Za razliko od Gorice, Domžal in še kakšnega kluba, ki so pozneje znali izkoristili slabe čase Olimpije, Maribora in nenazadnje tudi Mure.

Na tekmi so navijali tudi navijači Publikuma, Florjani, ki pa niso bili deležni skoraj nikakršne pozornosti domače publike.

Preostale fotografije najdete v fotogaleriji Gringosov in fotogaleriji Florjanov.

Spodnje besedilo je zapisal takratni vodja navijaške skupine Black Gringos, ki je bilo objavljeno v reviji Ultra, št. 3:

Prva tekma finala je bila v Celju, od tam smo se vrnili v M. Soboto, čeprav vsi mokri, zelo veseli, saj smo tam odigrali za nas ugodno 1:1. Vsi smo bili prepričani, da bo Mura pokalni prvak, zato smo se na povratno tekmo še posebej (dolgo) pripravljali, saj je bila za nas to tekma življenja. Od uprave kluba smo dobili dovoljenje za navijanje na severni tribuni, na kateri smo imeli priložnost, ki smo jo izkoristili in pokazali, kdo in kaj smo. Papir smo začeli rezati že kar pred prvo tekmo finala, zato pa ga je tudi bilo za 6 velikih vreč – žaklov. Nabavili smo preko 600 trakov, kupili 120 bakel in 400 balonov. Zadnje dneve pred tekmo pa smo porabili za izdelavo zastave 20 m x 9 m, ki je res čudovita. Bližala se je tekma in postajali smo vse bolj nestrpni. Prišla je sreda, vreme je bilo sončno, mi smo bili žejni, naš del na severni tribuni pa je bil nabito poln, kot smo tudi pričakovali da bo, saj smo v tej tekmi videli priložnost za dokaz najboljših navijačev v Sloveniji, kar smo tudi v določenih elementih navijanja dokazali.

Navijanje je bilo dobro, glasno, stopnjevalo se je do gola Topića, ko smo dobesedno ponoreli. Pred tem smo izvedli enkraten paper show, razpotegnili zastavo, ki nas je prekrila, kar je tudi izpadlo zelo dobro, čeprav se je zastava preluknjala že pred začetkom tekme, ko smo prižgali več kot 100 bakel. S takšnim navijanjem, ki ga ne bomo videli prav na vsaki tekmi, smo Gringosi zagotovo pripomogli pri vzponu slovenskega navijanja. Pri golu se nehote vžgejo papirnati trakovi, ki smo jih vrgli že prej, zgoreli so nam tudi nekateri transparenti, nekatere pa smo uspeli pravočasno odstraniti. Končno smo dočakali tudi končni žvižg sodnika, nakar smo nekateri preskočili ograjo in odšli preko igrišča, kjer smo počakali izročitev pokala igralcem, nato pa skupaj z njimi tudi izpili šampanjec, poljubili pokal, odbežali časten krog in se odpravili za šank, proslavit zmago naše ekipe, predvsem pa to, da smo na finalu pokala dosegli to, kar smo si zadali, naredili pa smo še več.