Ljudski vrt Maribor

Ljudski vrt se je v kvalifikacijah za uvrstitev na svetovno nogometno prvenstvo v Južni Afriki izkazal kot odličen gostitelj. Zlati časi v 90. letih za Bežigradom se niso le ponovili, vzdušje je bilo v Ljudskem vrtu celo nadgrajeno. Za slovenske razmere je Ljudski vrt veličasten stadion, modernega a hkrati tradicionalnega izgleda, za razliko od preostalih slovenskih stadionov kot pozitivna sprememba – neklasičnih barv sedišč, iz našega vidika sta še posebej kakovostna oba navijaška sektorja.

Po zadnjem popisu ima mesto Maribor slabih 94.000 prebivalcev, mestna občina pa približno 110.500. Maribor je v tem trenutku edini klub v Sloveniji, ki lahko na tekmah napolni stadion. To veliko kapaciteto mu dajejo bogata tradicija, veliko mesto Maribor kot središče celotne regije, velika privrženost navijačev tako klubu kot mestu, nenazadnje pa tudi ogromno območje, ki navijaško gravitira ravno na Maribor – to območje pa se razteza od meje s sosedo Avstrijo na severu, skorajda do Celja na jugu, od Koroške na severozahodu pa vse do Zavrča na jugovzhodu. Pravzaprav lahko zatrdimo, da se navijači Maribora pravzaprav končajo tam, kjer ljudje navijajo za Celje oziroma za Muro.

ZGODOVINA

Zgrajen leta 1962. Ime je stadion dobil po mariborskem javnem drevesnem parku (Volksgarten), ki je bil zasajen leta 1873 na zemljišču sedanjega stadiona. Park je bil kasneje preurejen v vojaško strelišče, leta 1920 pa je bilo na tem zemljišču urejeno prvo nogometno igrišče. Sedanje igrišče je bilo zgrajeno leta 1952 (travo so obnovili leta 1994 in 2000, povsem pa ob prenovi stadiona, namakalni sistem je bil narejen leta 2000). Nadmorska višina igrišča je 274,5 m. Tribuna v Ljudskem vrtu je bila zgrajena leta 1962, pokrita je v obliki loka, katerega središčna višina znaša 18,4 m, celotna dolžina pa 129,8 m.

Leta 1994 so lesene klopi zamenjali plastični stoli, leta 1999 je bila obnovljena loža, na pokriti tribuni so tudi mesta za novinarje. Leta 1998 so plastični stoli zamenjali tudi betonska stojišča na nepokritih tribunah, leta 1999 pa so povečali kapaciteto stadiona z izgradnjo treh novih vrst na nepokriti tribuni. Ljudski vrt je tako sprejel 10.030 gledalcev. Leta 1994 je Ljudski vrt dobil eno od največjih pridobitev, razsvetljavo igrišča. Na štirih stebrih višine 40 m je pritrjenih 216 reflektorjev. Prva tekma pod reflektorji v Ljudskem vrtu se je odigrala 24. avgusta 1994, ko je NK Maribor slavil rekordno zmago v evropskih tekmovanjih – Maribor – Norma (EST) 10:0.

Leta 1998 je bil na razpisu za obnovo stadiona sprejet projekt Ring, ki je predvideval obnovo severne, južne in vzhodne tribune. NK Maribor je s svojim vložkom v obnovo stadiona leta 1999 pokazal jasno namero, da prevzame upravljanje Ljudskega vrta.

Opomba: ZGODOVINA povzeta po spletni strani NK Maribor.

OPIS STADIONA

Stadion sestavljajo glavna – zahodna, vzhodna, južna in severna tribuna. Vse nove tribune – vzhodna, severna in južna so zgrajene po vzoru na najstarejšo zahodno tribuno, za katero je značilen visok in po celotni dolžini tribune obok. Na ta način so poskrbeli za enoten videz celotnega stadiona (žal v Sloveniji preostale stadione gradijo po etapah, posledica tega pa je neenoten izled), hkrati pa ohranili znamenitost nekdanjega Ljudskega vrta, po čemer je bil mariborski stadion poznan daleč naokrog. Zaenkrat je prenovljena travnata podlaga, glavna tribuna pa še čaka na prenovo. Pod novimi tribunami so prostori večinoma trenutno še prazni.

KAPACITETA IN OBISKANOST

Na južni tribuni je nameščenih 2.033 sedežev brez naslonjala, na vzhodni 4.409 sedežev z naslonjalom, na glavni tribuni 4.068 sedežev z naslonjalom in na severni tribuni 2.004 sedežev (1.397 z naslonjalom in 607 brez). Skupna kapaciteta Ljudskega vrta tako znaša 12.514 sedežev in je trenutno drugi največji stadion v Sloveniji. Na celotnem stadionu je 2.640 sedežev brez naslonjala in 9.874 z naslonjalom. Zanimivo je, da uradni podatek o kapaciteti Ljudskega vrta govori o 12.436 sedežih, na stadioni.org najdemo podatek 12.437 sedežev, na spletni strani NZS pa podatek 12.435 sedežev. Predvidevamo, da do razlike z našimi podatki prihaja zaradi tega, ker so po prvem štetju sedežev v Ljudskem vrtu najverjetneje naknadno namestili še dodatne sedeže, vendar jih niso prešteli ponovno oziroma popravili številke. Kakor koli, glede na velikost stadiona ne gre za kakšno pomembno razliko, je pa res, da bi na vseh tekmah, ko je bil Ljudski vrt za vse zainteresirane premajhen, ljudje za te dodatne vstopnice plačevali tudi občutno višje cene, samo da pridejo do njih.

V jesenskem delu sezone je Maribor odigral doma dvanajst prvenstvenih tekem, od tega prvi dve proti Gorici in Nafti zaradi kazni disciplinskega sodnika NZS pred praznimi tribunami. Na preostalih desetih tekmah se je po uradnih podatkih NZS zbralo skupaj 20.500 gledalcev, torej v povprečju približno 2.050 na tekmo. Tudi tu je nemogoče ugotoviti popolnoma realno številko,  ki je zagotovo manjša, v vsakem primeru pa je bil Ljudski vrt v jesenskem delu sezone najbolj obiskan nogometni stadion v Sloveniji.

Ljudski vrt je bil od svoje uradne otvoritve leta 2007 že večkrat razprodan – torej lahko govorimo o največjem obisku približno 12.500 gledalcev. Zanimivo pa je, da je Ljudski vrt sprejel tudi že 15.000, omenja se celo številka 20.000 gledalcev, še v 60. letih na derbijih med Mariborom in Olimpijo. Ne pozabimo pa tudi tekme proti Beltincem leta 1997, ko je Maribor prvič v samostojni Sloveniji osvojil naslov državnega prvaka. Takrat bi naj bilo na tekmi okrog 14.000 gledalcev.

OCENJEVANJE

Sektor za domače navijače: ocena 10 – ultra

Končno navijaški sektor, kakršnega želimo videti po vseh slovenskih stadionih – sektor je za golom, na pokriti tribuni, ker si ne predstavljamo navijanja sede, hkrati pa bi bil dandanes sektor brez sedežev čuden, težave pa bi se pojavile predvsem na mednarodnih tekmah. Zato so sedeži brez naslonjala idealna rešitev za navijaški sektor. Odkar so odstranili, kot se je žal izkazalo na tekmi proti Celju, življenjsko nevarno ograjo z ostrimi žagicami, je južna tribuna dejansko popolna.

Na južni tribuni je 2.033 sedežev brez naslonjala. Viole se zbirajo za golom, na tekmah, po katerih je veliko povpraševanje, pa običajno zapolnijo več ali manj vse sektorje na svoji tribuni.

Sektor za gostujoče navijače: ocena 10 – ultra

Še en navijaški sektor za zgled. Sektor je na pokriti tribuni za golom, na ožjem navijaškem sektorju so nameščeni sedeži brez naslonjala. Ob velikem številu gostujočih navijačev jim je namenjen ves ali vsaj večinski del severne tribune, čeprav sta le dva začetna sektorja v popolnosti s sedeži brez naslonjal, preostali sektorji pa z običajnimi sedeži z naslonjali. Če bi iskali iglo v senu, bi lahko rekli, da je malce moteča pomaknjenost primarnega gostujočega sektorja iz središča severne tribune (kadar gostuje manj navijačev, jih namestijo v ta  začetni sektor na severni tribuni, ne pa neposredno za golom). Nekoliko moteče so tudi dodatne ograje v tem začetnem navijaškem sektorju, v primerjavi z ograjami na gostujočih navijaških sektorjih ostalih stadionov po Sloveniji pa kljub vsemu predstavljajo sprejemljivo rešitev varovanja pred gostujočimi navijači.

Izgled stadiona: ocena 9 – zelo dobro

Ljudski vrt si zasluži maksimalno oceno za izgled in funkcionalnost novih treh tribun, dodatni zadnji plus je zmanjkal le pri glavni zahodni tribuni, ki še čaka na prenovo. Reflektorji že od leta 1994 osvetljujejo stadion pod Kalvarijo in so nasploh odlično postavljeni v okolje stadiona in so hkrati zelo funkcionalni, vsaj če se spomnimo reflektorjev po kakšnih drugih slovenskih stadionih, ali pa če se spomnimo na težave, s katerimi se ob načrtovanju reflektorjev ubadajo v nekaterih drugih slovenskih mestih.

Skupna ocena: ocena 10 – ultra

Ljudskemu vrtu manjka še prenova glavne tribune pa seveda da prostori pod preostalimi tremi tribunami zaživijo. Pri ocenjevanju stadionov na fotoultras.si nas sicer bolj kot kaj drugega zanimajo tribune, še posebej navijaške. Iz tega vidika lahko rečemo, da je Ljudski vrt ponudil odlično rešitev te problematike, pika na i bo dana po prenovi glavne tribune, ko bo poskrbljeno tudi za enotni izgled vseh štirih tribun. In kar je zelo pomembno – mesto in regija živita s stadionom in s klubom. Za njih, kakor tudi za vso Slovenijo, lahko rečemo, da je Ljudski vrt pravo nogometno svetišče.

Stadioni: pred zadnjim krogom

Trenutna lestvica po desetih predstavljenih stadionih – stadion Ob jezeru Velenje, Športni park Domžale, Arena Petrol, Stadion Primorje, Fazanerija Murska Sobota, Športni park Nova Gorica, Spodnja Šiška Ljubljana, Mestni stadion Ptuj, Bonifika Koper in Športni park Lendava – po različnih kriterijih.

SKUPNA OCENA:

1. Arena Petrol Celje 9

2. Fazanerija Murska Sobota 7

3. Bonifika Koper 6

3. Mestni stadion Ptuj 6

3. Spodnja Šiška Ljubljana 6

3. Športni park Nova Gorica 6

3. Ob jezeru Velenje 6

8. Športni park Lendava 5

8. Športni park Domžale 5

10. Stadion Primorje 3

IZGLED STADIONA:

1. Arena Petrol Celje 9

2. Fazanerija Murska Sobota 7

2. Športni park Lendava 7

2. Športni park Nova Gorica 7

2. Športni park Domžale 7

6. Bonifika Koper 6

6. Mestni stadion Ptuj 6

6. Spodnja Šiška Ljubljana 6

6. Ob jezeru Velenje 6

10. Stadion Primorje 3

DOMAČA TRIBUNA:

1. Arena Petrol Celje 9

2. Fazanerija Murska Sobota 8

3. Bonifika Koper 6

3. Mestni stadion Ptuj 6

3. Spodnja Šiška Ljubljana 6

3. Športni park Lendava 6

3. Športni park Domžale 6

8. Športni park Nova Gorica 5

8. Ob jezeru Velenje 5

10. Stadion Primorje 4

GOSTUJOČA TRIBUNA:

1. Arena Petrol Celje 8

2. Bonifika Koper 7

2. Spodnja Šiška Ljubljana 7

3. Ob jezeru Velenje 6

5. Fazanerija Murska Sobota 5

5. Mestni stadion Ptuj 5

5. Športni park Nova Gorica 5

8. Stadion Primorje 3

8. Športni park Lendava 3

8. Športni park Domžale 3

KAPACITETA SEDEŽEV

1. Arena Petrol Celje 13.006

2. Fazanerija Murska Sobota 3.782

3. Športni park Domžale 2.726

4. Bonifika Koper 2.683

5. Športni park Nova Gorica 2.310

6. Spodnja Šiška Ljubljana 2.308

7. Mestni stadion Ptuj 2.207

8. Športni park Lendava 2.011

9. Ob jezeru Velenje 1.822

10. Stadion Primorje 1.670

Povezave do predstavitve stadionov:

Športni park Lendava

Bonifika Koper

Mestni stadion Ptuj

Spodnja Šiška Ljubljana

Športni park Nova Gorica

Fazanerija Murska Sobota

Stadion Primorje

Arena Petrol Celje

Športni park Domžale

Ob jezeru Velenje

Ob jezeru Velenje

Velenje, najmlajše slovensko mesto, ki je mestne pravice dobilo šele leta 1959, je po številu prebivalcev (po zadnjem popisu približno 27.000, občina skoraj 35.000) kar na petem mestu – takoj za Ljubljano, Mariborom, Celjem in Kranjem. Kljub temu pa ima najmanjši stadion v prvi ligi po kapaciteti sedežev. Velenje kljub vsem potencialom ne štejemo za nogometno mesto, mesto niti ne premore ultras navijaške skupine.

ZGODOVINA

Stadion je bil izgrajen 3. julija 1955, pozneje je bil večkrat prenovljen. Zgrajen je bil s pomočjo Rudnika lignita Velenje ter s prostovoljnim delom občanov. Postal je pravi ponos mesta. Leta 1992 je bila zgrajena sodobna pokrita tribuna, atletska površina z osmimi stezami ter nova travnata površina. Leta 1998 – ob petdesetletnici nogometnega kluba Rudar – je stadion dobil še umetno razsvetljavo.

OPIS STADIONA

Stadion premore eno tribuno na zahodnem delu igrišča ter kar tri navijaške sektorje. Na vzhodnem delu igrišča ni prostora namenjenega gledalcem. Za severnim golom je navijaški sektor, ki ga bodo odslej uporabljali le še redko, za severnim golom pa nov navijaški sektor. Še en navijaški sektor je tik ob glavni tribuni kot nekakšen podaljšek glavne tribune na severni strani. Igrišče obkroža atletska steza.

Pod tribuno je fitnes. Sodobno urejene slačilnice ter garderobe so poleg igrišča v objektu, kjer je tudi pisarna nogometnega kluba. Igralci trenirajo na dveh pomožnih igriščih, eno je pokrito s travo, drugo pa z umetno travo, ki je bilo zgrajeno leta 2004.

KAPACITETA IN OBISKANOST

Na velenjski tribuni je nameščenih 1.247 plastičnih sedežev z naslonjali, v spodnjih petih vrstah pa še 470 sedežev brez naslonjala. Skupaj torej 1.717 sedežev. Podaljšek glavne tribune – navijaški sektor, ki je od glavne tribune vseeno fizično ločen z ograjo, premore v treh vrstah 105 sedežev brez naslonjala. Na velenjskem stadionu je tako nameščenih skupaj 1.822 sedežev. Gre za najmanjši stadion v prvi ligi po kapaciteti.

Velenjski stadion je edinstven tudi po kar treh navijaških sektorjih. Prvi je tik ob glavni tribuni, na katerem je 105 sedežev brez naslonjala, zaradi prostornosti ne bi bil problem v njega natlačiti tudi 500 navijačev, drugi sektor je za golom ob jezeru, kjer je nekaj stopnic, ki služijo kot stojišče.

Tretji, najnovejši sektor je za južnim golom, kjer so tudi samo stojišča. Za tem golom in novim navijaškim sektorjem je širok pas, ki zaenkrat ni urejen za spremljanje tekem. Če bi bile potrebe takšne, bi lahko zelo hitro velenjski stadion postal en večjih stadionov v Sloveniji.

Velenjski stadion ima zaradi svoje prostornosti še veliko kapaciteto, vendar drugih sektorjev zaenkrat ne premore. Skupno kapaciteto stadiona lahko zaokrožimo na 2.500 gledalcev.

Po uradnih podatkih NZS si je v jesenskem delu sezone 12 domačih tekem Rudarja ogledalo skupaj 17.600 gledalcev, kar znaša v povprečju 1.467 na tekmo. Tudi podatki z velenjskega stadiona so pretirani in na osnovi podatkov delegatov in novinarjev je težko postaviti realno oceno o obisku stadiona Ob jezeru. Vsekakor pa je v letošnji sezoni ravno stadion Rudarja eden najbolj obiskanih v Sloveniji, naša posplošena ocena je približno 1.000 gledalcev na tekmo v letošnji jeseni. To oceno temeljimo na podlagi ogleda različnega gradiva jesenskih tekem z velenjskega stadiona.

Revija Prva liga 2009/10 navaja kot rekordni obisk stadiona 5.000 gledalcev. Glede na to, da ne vemo, na katero tekmo se nanaša ta obisk, ga ne moremo komentirati. V novejših časih je bila najbolj obiskana tekma med Rudarjem in Crveno zvezdo, ki je bila odigrana julija 2009. Takrat so pripravili na južni strani stadiona dodatne montažne tribune. Po uradnih podatkih si je tekmo proti beograjski ekipi ogledalo 2.500 gledalcev. Povezava do kratkega videa s te tekme.

OCENJEVANJE

Sektor za domače navijače: ocena 5 – navijaču neprijazna tribuna

Velenjski stadion, ki premore kar tri navijaške sektorje, gosti domače navijače Velenjske knape na – nobenem izmed teh treh sektorjev – namesto tega kar na glavni tribuni. Ker so se kot kaže odločili gostujoče navijače gostiti za južnim golom, so sedaj domači navijači nastanjeni na zadnjem sektorju glavne tribune, na katerem je nameščenih 244 sedežev z naslonjalom. Slabosti sektorja: ni za golom, sektor je na glavni tribuni, na sektorju so nameščeni sedeži z naslonjalom, med njimi in igriščem je atletska steza, poleg pa še spodnji sektor glavne tribune, na katerem so sedeži brez naslonjala. Pa tudi sicer – ne samo zaradi atletske steze – je oddaljenost sektorja od igrišča že kar velika, kar vsekakor ne štejemo med pozitivne lastnosti.

Sektor za gostujoče navijače: ocena 6 – še prebavljivo

V Velenju so odprli nov sektor za gostujoče navijače, ki je za južnim golom. Slabosti: sektor od igrišča loči atletska steza, tako da je sektor kar oddaljen od igrišča. Sektor nima nameščenih sedežev in je brez strehe.

Izgled stadiona: ocena 6 – še prebavljivo

Velenjski stadion je še en v nizu atletsko-nogometnih stadionov. Urejen stadion, z reflektorji, nekaj navijaškimi sektorji, motečo atletsko stezo, majhno pokrito tribuno vsekakor ni presežek med stadioni v Sloveniji. Sliši se o gradnji novega nogometnega stadiona v Velenju, na katerega bi se naj preselil nogometni klub. Glede na obisk bi bil majhen, a všečen stadion več kot dovolj. Pod pogojem seveda, da bo za navijače ustrezno poskrbljeno.

Skupna ocena: ocena 6 – še prebavljivo

Velenjski objekt pada v povprečno sivilo slovenskih stadionov, po nekaterih kriterijih še nižje. Zdajšnji stadion ne izpolnjuje kriterijev UEFE in FIFE. V Velenju razmišljajo o novem pokritem nogometnem stadionu za 4.000 gledalcev, ki bo brez atletske steze, zdajšnji stadion Ob jezeru pa bi se posvetil atletiki. Stadion bi torej bil manjši, rekli bi ravno prave kapacitete, z dušo. Novi stadion bi stal tik ob sedanjem stadionu, kjer je danes igrišče z umetno travo. Predsednik kluba je za sportal povedal: “Na južni strani bi bili novi klubski prostori in servisni objekti, pisarne ter garderobe, na vzhodni strani ob štadionu pa atletska steza. Zadeva bi se dogajala etapno, predvsem zaradi finančnih vprašanj, ki raztezajo projekt. Računamo na izdatno pomoč evropskih sredstev, periodika in prioritetna lista objektov pa bo narejena kmalu”.

Stadioni: pred naslednjim krogom

Trenutna lestvica po devetih predstavljenih stadionih – Športni park Domžale, Arena Petrol, Stadion Primorje, Fazanerija Murska Sobota, Športni park Nova Gorica, Spodnja Šiška Ljubljana, Mestni stadion Ptuj, Bonifika Koper in Športni park Lendava – po različnih kriterijih.

SKUPNA OCENA:

1. Arena Petrol Celje 9

2. Fazanerija Murska Sobota 7

3. Bonifika Koper 6

3. Mestni stadion Ptuj 6

3. Spodnja Šiška Ljubljana 6

3. Športni park Nova Gorica 6

7. Športni park Lendava 5

7. Športni park Domžale 5

9. Stadion Primorje 3

IZGLED STADIONA:

1. Arena Petrol Celje 9

2. Fazanerija Murska Sobota 7

2. Športni park Lendava 7

2. Športni park Nova Gorica 7

2. Športni park Domžale 7

6. Bonifika Koper 6

6. Mestni stadion Ptuj 6

6. Spodnja Šiška Ljubljana 6

9. Stadion Primorje 3

DOMAČA TRIBUNA:

1. Arena Petrol Celje 9

2. Fazanerija Murska Sobota 8

3. Bonifika Koper 6

3. Mestni stadion Ptuj 6

3. Spodnja Šiška Ljubljana 6

3. Športni park Lendava 6

3. Športni park Domžale 6

8. Športni park Nova Gorica 5

9. Stadion Primorje 4

GOSTUJOČA TRIBUNA:

1. Arena Petrol Celje 8

2. Bonifika Koper 7

2. Spodnja Šiška Ljubljana 7

4. Fazanerija Murska Sobota 5

4. Mestni stadion Ptuj 5

4. Športni park Nova Gorica 5

7. Stadion Primorje 3

7. Športni park Lendava 3

7. Športni park Domžale 3

KAPACITETA SEDEŽEV

1. Arena Petrol Celje 13.006

2. Fazanerija Murska Sobota 3.782

3. Športni park Domžale 2.726

4. Bonifika Koper 2.683

5. Športni park Nova Gorica 2.310

6. Spodnja Šiška Ljubljana 2.308

7. Mestni stadion Ptuj 2.207

8. Športni park Lendava 2.011

9. Stadion Primorje 1.670

Povezave do predstavitve stadionov:

Športni park Lendava

Bonifika Koper

Mestni stadion Ptuj

Spodnja Šiška Ljubljana

Športni park Nova Gorica

Fazanerija Murska Sobota

Stadion Primorje

Arena Petrol Celje

Športni park Domžale

Športni park Domžale

Domžale nimajo dolge tradicije biti v vrhu slovenskega nogometa, so pa rezultatsko zelo uspešni. Znašli so se ob pravem času na pravem mestu in izkoristili slabe čase preostalih “velikih” slovenskih klubov. Obiskanost tekem je ena najslabših v ligi, kar pa ne bi smelo biti ovira, da klub v “ugodnih” časih v prihodnosti uresniči dograditev stadiona. Stadion Domžal sodi v veliko skupino manjših stadionov z dvema tribunama ob vzdolžni strani igrišča. Domžale štejejo približno 12.550 prebivalcev (občina jih šteje kar približno 34.000). S to kapaciteto bi lahko ob drugih okoliščinah in bogati tradiciji izdatneje polnili stadion, vendar žal ne sodijo v okolja, ki so to sposobni uresničiti.

ZGODOVINA

Štadion v Športnem parku Domžale je bil leta 1948 zgrajen po načrtih ing. Stanka Bloudka za nekdanjo Pollakovo usnjarno. Leta 1976 so bili prisiljeni zamenjati vrhnjo plast zemlje. Objekt je bil prvič resneje posodobljen leta 1997, nato pa še v letih 1999, 2004 in 2006. Domžalčani so 17. avgusta 1999 prvič slavnostno pozdravili mednarodno tekmo v zgodovini stadiona. V Športnem parku Domžale sta se pomerili mladi reprezentanci Slovenije in Albanije do 21 let. Uspešnejša je bila Slovenija s 3:1. Kasneje so odigrali še tekmi mladih reprezentantov in sicer proti Romunom (0:0 – leta 2001) in Izraelcem (1:2 – leta 2003).

Izgradnja nove tribune za več kot 2.000 gledalcev je potekala od oktobra 2003 do aprila 2004. Nova pokrita tribuna je lepa pridobitev za športne zanesenjake, ki lahko tekme tako spremljajo brez skrbi, da bi jih namočil dež. Tribuna, ki je nastala v sklopu hipermarketa Mercator, je vpisana kot lastnina domžalske občine. Uradno odprtje tribune je bilo pred tekmo 25. kroga lige Si.mobil Vodafone (tekmovalna sezona 2004/05), v kateri sta se pomerila Domžale in CMC Publikum (2:2). Leto kasneje so pridobili še težko pričakovano okrepitev – žaromete.

Opomba: ZGODOVINA povzeta po Sportalu (povezava)

OPIS STADIONA

Domžalski stadion sestavljata večja glavna in manjša tribuna. Obe tribuni sta pokriti. Večja tribuna se na zadnji strani naslanja na objekt trgovskega centra, zato so dostopi na tribune s prednje strani tribune. Stadion je lepo urejen, njegovo funkcionalnost pa povečujejo reflektorji.

Od 1. januarja 2008 naprej je upravljalec stadiona Zavod za šport in rekreacijo Domžale. V notranjosti stadiona se nahaja večje število montažnih skladišč za atletsko opremo in vzdrževanje nogometnega igrišča. Pokrita je tudi manjša montažna vzhodna tribuna. Na tem mestu bi naj bila zgrajena nova tribuna, predvsem zaradi pridobitve nujno potrebnih garderobnih in drugih pomožnih prostorov, potrebnih za izvedbo zahtevnejših nogometnih tekem in atletskih tekmovanj.

KAPACITETA IN OBISKANOST

Kapaciteta glavne tribune je natančno 2.103 sedežev. Sedeži so plastični z naslonjali, razen udobnih 44 sedežev v dveh vrstah na VIP tribuni. Kapaciteta male tribune je 623 sedežev, od tega je 20 sedežev namenjenih novinarjem na posebnem PRESS delu tribune. Skupna kapaciteta stadiona tako znaša 2.726 sedežev. Sektorja za stojišča z izjemo kletke za gostujoče navijače stadion ne premore, ga pa tudi ne bi bil problem urediti v primeru potrebe. Skupno kapaciteto stadiona lahko tako zaokrožimo na 3.000 gledalcev.

Po uradnih podatkih delegatov Nogometne zveze Slovenije si je tekme Domžal doma na enajstih tekmah v jesenskem delu sezone 2009/2010 ogledalo skupaj 5.250 gledalcev, kar znaša v povprečju 477 gledalcev na tekmo. Glede na znano pretiravanje in zaokroževanje s številkami je bolj verjetno, da znaša povprečen obisk domžalskega stadiona to jesen v povprečju žalostnih 300, največ 350 gledalcev na tekmo.

Revija Prva liga 2009/10 navaja kot rekordni obisk stadiona 3.100 gledalcev. To je številka, v katero močno dvomimo. Točne številke verjetno ne pozna niti klubski blagajnik.

OCENJEVANJE

Sektor za domače navijače: ocena 6 – še prebavljivo

Domači navijači Ravbarji navijajo na prvem sektorju glavne tribune. Ta sektor sovpada z ostalimi navijaškimi sektorji po slovenskih stadionih, ki smo jih že predstavili. Slabosti: ni za golom, sedeži z naslonjalom, atletska steza, ni navijaška tribuna, ampak celo del glavne tribune. Prednosti: streha nad tribuno in gre za pravo tribuno, ne za improvizirano tribuno.

Sektor za gostujoče navijače: ocena 3 – obupno

Navijaška kletka v Domžalah je ena najslabših v Sloveniji, vsekakor pa najbolj obupna. Improvizirana, montažna tribuna z lesenimi klopmi, ki navijačem služijo kot stojišče, je še nekako prebavljiva. Rešetke od vrha do dna pa so zares dno slovenskih navijaških sektorjev. Domžalski stadion obkroža atletska steza, sektor tudi ni za golom. Smo omenili kakšno dobro lastnost navijaške kletke? Streha in več vrst klopi, kar predstavlja dvignjen prostor za lažje spremljanje nogometne igre na igrišču, žal drugega ne najdemo.

Izgled stadiona: ocena 7 – povprečno

Očesu sicer lep športni objekt, predvsem zaradi glavne tribune, reflektorjev in urejenosti, ima dve črni piki. Kletka za gostujoče navijače, kakršna domuje na domžalskem stadionu, je brezpogojno sektor, ki na sodoben nogometni stadion ne sodi. Čimprej bo mala tribuna dobila naslednico v obliki prave tribune, prej bo za primerno nastanitev gostujočih navijačev poskrbljeno – vsaj upamo, da bodo imeli invetitorji in snovalci nove tribune v mislih tudi poseben sodobno zasnovan navijaški sektor, ki bo hkrati človeka dostojen. Če ga domači navijači ne potrebujejo, je za gostujoče navijače nujno potreben.

Posebnost domžalskega stadiona je lociranost slačilnic in klubskih prostorov. Ti so namreč čez cesto, tako da nogometaši pridejo na igrišče skozi poseben podhod pod cesto. Z morebitno novo tribuno bi lahko rešili tudi to nenavadnost.

Skupna ocena: ocena 5 – navijaču neprijazen stadion

Domžalski stadion je še en v nizu stadionov, na katerem je gledalcev vedno premalo. V tem kontekstu stadion ne potrebuje nobenih dozidav v smislu povečanja kapacitete sedišč, čeprav se je pred leti, ko je bil domžalski klub na vrhu slovenskega klubskega nogometa, govorilo o novi tribuni (celo o tretji tribuni je bilo slišati). Glede na dejstvo, da stadion ne premore posebnih navijaških tribun, sektor za gostujoče navijače je popolnoma neprimeren prostor, je skupna ocena stadiona pričakovana. Upamo na zvišanje ocene v prihodnjih letih!

Stadioni svetovnega prvenstva v Južni Afriki 2010

Peter Mokaba Stadium – Polokwane (46.000), Alžirija – SLOVENIJA, 13. 6. 2010 ob 13:30

Ellis Park Stadium – Johannesburg (62.567), SLOVENIJA – ZDA, 18. 6. 2010 ob 16:00

Nelson Mandela Bay – Port Elizabeth (48.000), SLOVENIJA – Anglija, 23. 6. 2010 ob 16:00

Soccer City – Johannesburg (94.900 sedežev)

Loftus Versfeld Stadium – Pretoria (51.760)

Free State Stadium – Bloemfontein (48.070)

Moses Mabhida Stadium – Durban (70.000)

Cape Town Stadium – Cape Town (69.070)

Royal Bafokeng – Rustenburg (42.000)

Mbombela Stadium – Nelspruit (44.000)

Arena Petrol Celje

Stadion v športnem parku pod Golovcem, ki od leta 2005 nosi sponzorsko ime Arena Petrol, je naš največji stadion in hkrati tudi prvi sodoben stadion v Sloveniji. Graditi so ga pričeli leta 1999, z izgraditvijo zadnje severne tribune pa zaključili leta 2008. Prva tekma na stadionu je bila odigrana 9. septembra 2003 in sicer med mladima ekipama reprezentanc Slovenije in Francije.

Celje s približno 38.500 prebivalci (občina jih šteje že več kot 50.000) ne spada med nogometna mesta, o čemer priča skromen obisk tekem CM Celja, je pa pohvalno, da je Celje eno izmed mest, v katerem deluje aktivna ultras skupina in ki se lahko pohvali z lepim in zelo kakovostnim stadionom.

ZGODOVINA

Začetek gradnje stadiona v nekdanji zapuščeni Opekarniški jami sega v leto 1999, namenu pa je bil z izgradnjo glavne vzhodne tribune predan 9. septembra leta 2003, ko je bila na njem odigrana prijateljska tekma mladih reprezentanc Slovenije in Francije (0:0). Uradno odprtje stadiona je bilo tri dni kasneje, na prvenstveni tekmi med takratnim CMC Publikumom in Ljubljano (3:1), ko je Simon Sešlar tudi dosegel prvi gol na novem stadionu.

Stadion v športnem parku pod Golovcem se je potem postopoma dograjeval v naslednjih letih in svojo dokončno obliko dobil februarja leta 2008, ko je bila zgrajena še zadnja – severna tribuna stadiona. Od leta 2004 do lani je na njem večino prijateljskih in vse kvalifikacijske tekme igrala slovenska nogometna reprezentanca.

Opomba: ZGODOVINA povzeta po: spletni strani NK CM Celje.

OPIS STADIONA

Travnata površina je narejena po najsodobnejši tehnologiji, podobni kot so jo za svojo nogometno igrišče pripravili na olimpijskem stadionu v Muenchenu, kjer tekmece gostita Bayern in Muenchen 1860. Najsodobnejša tovrstna tehnologija omogoča segrevanje travne ruše v mrzlih in zimskih dneh, kar preprečuje zmrzovanje igrišča in skrbi za hitrejšo vegetacijo. Igrišče ima vgrajen tudi računalniško voden sistem zalivanja, ki omogoča, da se s posebnimi tipali meri vlaga in po potrebi avtomatsko dodaja. Odlika novega nogometnega stadiona v Celju so tudi sodobni žarometi z močjo 1.400 luxov, ki omogočajo varčno večstopenjsko jakost osvetlitve glede na različne priložnosti (tekme, treningi, koncerti ipd).

Stadion sestavljajo glavna vzhodna, zahodna, južna ter najnovejša severna tribuna. Glavna vzhodna pokrita tribuna je tudi t. i. poslovna tribuna, saj je izza steklenega pročelja okrog 3000 kvadratnih metrov poslovnih in službenih prostorov, del katerih uporablja tudi domači klub NK CM Celje. Pod glavno tribuno so urejene najsodobnejše slačilnice in vsi potrebni spremljajoči prostori za igranje tekem na najvišji ravni in ki ustrezajo tudi standardom Lige prvakov: soba za doping kontrolo, sodobno novinarsko središče, prostor za ločene televizijske intervjuje, prostor za medicinsko pomoč ipd. Glavna tribuna ponuja tudi atraktiven VIP prostor, ki je v času neigranja tekem družabni prostor s privlačnim pogledom na nogometno igrišče in stadion, ki se lahko koristi tudi za konferenčne in druge poslovne namene.

Zahodna tribuna stadiona v športnem parku pod Golovcem je tako kot južna tribuna umeščena v eno izmed nabrežin, ki so del naravnega amfiteaterskega okolja nekdanje Opekarniške jame. V tem delu stadiona pa je tudi prostor za televizijske ekipe, ki pripravljajo neposredne prenose ali posnetke tekem. Zahoda tribuna je bila prvič v uporabi na prijateljski tekmi proti Italiji, 9. oktobra 2004, ko je bila tudi razprodana.

Južna tribuna je namenjena gostujočim navijaškim skupinam. Svojo premiero je južna tribuna doživela na kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo leta 2006 v Nemčiji proti Norveški, 3. septembra 2005 (2:3), ko je bil dosežen tudi rekorden obisk v Areni Petrol, 10.055 gledalcev. Na tej tribuni je semafor z velikim videozaslonom.

Še ena pokrita, severna tribuna stadiona in arhitekturno vpadljivi stekleni povezovalni del med severno in vzhodno tribuno sta zadnja zgrajena objekta, s čimer je nogometni stadion v športnem parku pod Golovcem dobil zaključeno podobo. V kompleksu steklenega objekta in stavbe severne tribune je skupaj na voljo 8.400 kvadratnih metrov površin, namenjenih poslovni, trgovski in gostinski dejavnosti. Severna tribuna je bila prvič odprta za gledalce 2. marca 2008 na prvenstveni tekmi proti Nafti.

Opomba: OPIS STADIONA povzet po: spletni strani NK CM Celje.

KAPACITETA IN OBISKANOST

Skupna kapaciteta Arene Petrol znaša 13.006 sedežev. Severna tribuna ima natančno 2.981 sedežev, južna tribuna 1.540 sedežev, glavna 3.601 in zahodna 4.884 sedežev. Od tega je 6.556 sedežev pokritih (glavna – vzhodna in severna tribuna) ter 6.424 nepokritih. Različni elektronski mediji povzemajo število sedežev na Areni Petrol, najverjetneje kar po spletni strani NK CM Celje, ki pa je napačna. Najpogosteje se pojavlja številka 13.400, čeprav že seštevek kapacitet posameznih tribun, ki so podane na spletni strani kluba, da na koncu seštevek skoraj identičen našemu.

Spletna stran NK CM Celje navaja kot rekordni obisk stadiona 10.055 gledalcev, ki je bil dosežen 3. septembra 2005, na tekmi Slovenija – Norveška (2:3). Glede na dostopno gradivo s te tekme gre za močno pretirano številko.

Največje število Celjskih grofov na Areni Petrol je bilo na otvoritveni tekmi Arene in sicer menda celo do 300 Grofov proti NK Ljubljana leta 2003. Takrat je na stadionu stala samo vzhodna tribuna, Grofje pa so bili locirani skrajno desno na tribuni. (Vir podatkov: Celjski grofje)

Na Areni Petrol se je največ gostujočih navijačev zbralo Norvežanov – dobršen del južne tribune (povezava do fotografije). Izmed domačih je bilo na Areni Petrol največ navijačev Maribora (med 2.000 in 2.500) na finalni pokalni tekmi med Mariborom in Koprom v sezoni 2006/2007, ko so zasedli polovico glavne tribune. Resda so pa bili takrat ultrasi pomešani z ostalimi navijači Maribora.

Najbolj množično ultras gostovanje na Areni Petrol pripada prav tako Mariborčanom in sicer v lanski sezoni – 2008/2009, ko se jih je zbralo skoraj 550 (povezava do fotografij). Izmed tujih navijačev pa so zabeležena še naslednja gostovanja: navijači Herthe – dobrih 120, Škripari Široki Brijeg – 60, ultrasi Zvezde – 50 (dvakrat), BBB – 250-300, Torcida – 50 … Po besedah Celjanov pa so največji pečat na Areni Petrol pustili nemški navijači na prijateljski tekmi med Slovenijo in Nemčijo. Njihovo število je težko ovrednotiti, vsekakor pa naj bi jih v Celju bilo vsaj 500, omenja se celo številko 1.000, od tega je bila v Celju samo Kategorie C prisotna z več kot 300 navijači. (Vir podatkov: Celjski grofje)

Slovenska nogometa reprezentanca v Areni Petrol

Od 31. 3. 2004, ko se je pomerila z Latvijo, je na celjskem stadionu večino svojih tekem igrala slovenska nogometna reprezentanca, prav vse pa je odigrala v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo leta 2006 v Nemčiji (World Cup 2006) in evropsko prvenstvo leta 2008 v Avstriji in Švici (EURO 2008). V prijateljskih in kvalifikacijskih tekmah so na Areni Petrol med drugim gostovale slovite reprezentance, kot so Italija, Nemčija, Nizozemska, Češka itn. (povzeto po spletni strani NK CM Celje).

OCENJEVANJE

Sektor za domače navijače: ocena 9 – zelo dobro

Odkar so izgradili zadnjo – severno tribuno, se domači navijači Celjski grofje zbirajo prav na tej tribuni in sicer na srednji tribuni, na kateri je nameščenih 362 sedežev. Severna tribuna je pokrita ter za golom in to so tudi največje prednosti tega sektorja.

Zaradi umeščenosti tribune v sektor ni potrebe po dodatnih ograjah, ki bi sektorju dajale izgled kletke. Slabost so plastični sedeži z naslonjali. Dosti bolj primerni bi bili sedeži brez naslonjala. Še bolj pomembna slabost je dejstvo, da je Arena Petrol za potrebe in zanimanje Celjanov za svoj lokalni klub preprosto prevelika. Na tribunah tega velikega objekta se očesu hitro porazgubi tudi večje število navijačev.

Sektor za gostujoče navijače: ocena 8 – dobro, a lahko bi bilo boljše

Sektor za gostujoče navijače je bil nekoč sektor domačih navijačev Celjskih grofov. Južna tribuna je svojevrstna posebnost Arene Petrol. Z enajstimi vrstami sedežev ni potegnjena do roba igrišča, ampak na nek način nedokončana. Resda glede na število gledalcev na Areni Petrol ni nobene potrebe po podaljšanju tribune proti igrišču, se pa vseeno na ta način ruši boljši izgled celotnega stadiona. Vsekakor je boljše, če so ultrasi locirani bolj proti golu kot proti vrhu tribune. Slabosti sektorja sta še nepokritost tribune in sedeži z naslonjali.

Izgled stadiona: ocena 9 – zelo dobro

Stadion je po zadnji izgrajeni severni tribuni dobil zelo lep izgled. Moteči sta pravzaprav dve stvari. Nepovezane in neenotne tribune (tako po videzu in obliki, kakor tudi po pokritosti – glavna in severna tribuna imata streho, južna in zahodna je nimata). Ob polni zasedenosti glavne tribune in nalivu se izkaže še ena pomanjkljivost – streha vzhodne tribune pred dežjem žal ne zaščiti spodnjih vrst tribune.

Skupna ocena: ocena 9 – zelo dobro

Arena Petrol je poleg Ljudskega vrta edini stadion v Sloveniji, na katerem lahko brez sramu gostimo največja evropska in svetovna moštva. Z ljubljanskim stadionom bodo sestavljali odlično trojico presežkov slovenskih stadionov, seveda ko bo ljubljanski stadion izgrajen. Tudi v Celju bi bilo izvedljivo povezati zahodno, severno in južno tribuno, govorimo seveda zgolj v smislu bolj dovršene oblike, izgleda stadiona, resda pa po tem ni nobene potrebe, dograditev niti ne bi bila finančno upravičena. Stadion za 13.000 gledalcev sodi med manjše  evropske in svetovne stadione (pri tem mislimo na Stadione, ne na vaška igrišča in na pol dograjene stadiončke), pa vendar je ta velikost Arene Petrol hkrati tudi njena slabost, saj je danes stadion za potrebe domačega kluba enostavno močno prevelik.

Arena Petrol je prvi stadion, ki je prejel zelo visoko oceno in vsaj v primerjavi med ostalimi slovenskimi stadioni in Areno Petrol je zelo velik razkorak. Arena Petrol je v dosedanjem teku ocenjevanja stadionov na fotoultras.si prvi stadion z veliko začetnico. In seveda šele ocena 9 je takšna, s katero smo lahko  več kot zadovoljni.

Stadioni: pred naslednjim krogom

Trenutna lestvica po sedmih predstavljenih stadionih – tadion Primorje, Fazanerija Murska Sobota, Športni park Nova Gorica, Spodnja Šiška Ljubljana, Mestni stadion Ptuj, Bonifika Koper in Športni park Lendava – po različnih kriterijih.

SKUPNA OCENA:

1. Fazanerija Murska Sobota 7

2. Bonifika Koper                    6

2. Mestni stadion Ptuj            6

2. Spodnja Šiška Ljubljana    6

2. Športni park Nova Gorica  6

6. Športni park Lendava        5

7. Stadion Primorje                3

IZGLED STADIONA:

1. Fazanerija Murska Sobota 7

1. Športni park Lendava         7

1. Športni park Nova Gorica  7

4. Bonifika Koper                    6

4. Mestni stadion Ptuj             6

4. Spodnja Šiška Ljubljana     6

7. Stadion Primorje                3

DOMAČA TRIBUNA:

1. Fazanerija Murska Sobota 8

2. Bonifika Koper                    6

2. Mestni stadion Ptuj            6

2. Spodnja Šiška Ljubljana    6

2. Športni park Lendava        6

6. Športni park Nova Gorica  5

7. Stadion Primorje                4

GOSTUJOČA TRIBUNA:

1. Bonifika Koper 7

1. Spodnja Šiška Ljubljana 7

3. Fazanerija Murska Sobota 5

3. Mestni stadion Ptuj 5

3. Športni park Nova Gorica 5

6. Stadion Primorje         3

6. Športni park Lendava 3

KAPACITETA SEDEŽEV

1. Fazanerija Murska Sobota 3.782

2. Bonifika Koper 2.683

3. Športni park Nova Gorica 2.310

4. Spodnja Šiška Ljubljana 2.308

5. Mestni stadion Ptuj 2.207

6. Športni park Lendava 2.011

7. Stadion Primorje         1.670

Povezave do predstavitve stadionov:

Športni park Lendava

Bonifika Koper

Mestni stadion Ptuj

Spodnja Šiška Ljubljana

Športni park Nova Gorica

Fazanerija Murska Sobota

Stadion Primorje

Arena Petrol Celje

Stadion Primorje

NK Primorje iz Ajdovščine se je v vseh letih slovenske lige izkazalo kot stabilen prvoligaš, ki je na svojih tekmah gostilo številne gostujoče navijaške skupine. To je tudi edini razlog, da smo stadion Primorja uvrstili med izbrane stadione, ki jih predstavljamo na fotoultras.si. Izgled stadiona v Ajdovščini namreč ne opravičuje mesto med ostalimi slovenskimi stadioni, čeprav je res, da se Slovenija (z dvema izjemama) ne more ravno pohvaliti na tem področju.

Mesto Ajdovščina nima niti 6.500 prebivalcev, s številnimi okoliškimi vasmi pa nabere že skoraj zavidljivih 20.000 prebivalcev, kar pa je kljub vsemu dosti premalo za potencialno velik bazen navijačev. In res se na stadionu Primorja zbira zanemarljivo majhno število navijačev. Kljub temu pa je razveseljiva novica vsaj ta, da se je v teh dneh pričela prenova stadiona.

ZGODOVINA

Stadion Primorja je bil zgrajen leta 1929, ko so hoteli Italijani pridobiti na svojo stran čim več mladih, med katerimi bi lahko širili duh fašizma. Iz tistega časa je tudi pokrita tribuna. Ker je bilo igrišče ob Goriški cesti po vojni zapuščeno in neprimerno, se je aktivnost odvijala na Policah. Leta 1948 se je začela obnova današnjega igrišča, ekipa pa je medtem trenirala na travnati površini na letališču. Veliko je prispeval SGP Primorje in takratni predsednik Friderik Pavlič.

Stadion je pozicioniran na obrobje mesta v smeri proti Novi Gorici, vpet pa med letališče in pokopališče. In prav ta dva kraja sta v zgodovini dajala stadionu poimenovanja. Ob zmagah je bil stadion poimenovan kot »STADION OB LETALIŠČU«, ob porazih pa »STADION OB POKOPALIŠČU«. Domači nogometni navdušenci pa velikokrat vzpodbujajo domače nogometaše s tem, da jih usmerjajo in sicer proti »BATIČU« ali »LOKAVCU«.

Opomba: ZGODOVINA je povzeta po spletni strani NK Primorje.

OPIS STADIONA

Stadion Primorja, kot smo ga poznali do sedaj, je bil verjetno najbolj obupen stadion v višjih ligah v Sloveniji. Glavna tribuna – relikt iz preteklosti – že leta ni primerna za spremljanje nogometa v prvi ligi (Primorje tekmuje letošnjo sezono v II. ligi) . V levo stran od glavne tribune (proti severu) se je drži novozgrajena nepokrita tribuna, sektor sedišč, na katerega so nameščeni zeleni plastični sedeži z naslonjalom.

Desno od glavne tribune (proti jugu – v smeri proti Goriški cesti) je manjši sektor, nekaj betonskih plošč – sektor stojišč.

Še naprej v smeri proti severu najdemo sektor stojišč, skorajda identičen tistemu z desne strani glavne tribune. Takoj za njo pa se že prične sektor za severnim golom.

Začetek tega sektorja je v bistvu sektor za gostujoče navijaške skupine, kletka, ki je z ograjami tudi fizično ločena od preostalega sektorja za golom. Sektor za golom sestavljajo tri betonske stopnice, na višji dve so nameščeni plastični sedeži, od katerih jih je verjetno samo še slaba polovica primerna za spremljanje tekem. Na tem mestu so nekoč navijali ultrasi Primorja – Red devilsi.

Na vzhodni strani (nasproti glavne tribune) je sektor sedišč – podaljšan po celotni dolžini igrišča. Na tej strani so tudi klopi za rezervne igralce.

Za golom na južni strani ni nobene infrastrukture namenjene gledalcem. Na tej strani je semafor.

PROJEKT

Primorje je zadnjo tekmo v jesenskem delu prvenstva proti Šentjurju odigralo tudi zadnjo tekmo na obstoječem stadionu. Gradbena dela na stadionu so se namreč že začela. Najprej bo zgrajena vzhodna tribuna, nato bo “odrezan” južni del za golom, kjer bo parkirišče, spomladi bo podoba stadiona zaokrožena z izgradnjo zahodne tribune, prenovo zelenice in s postavitvijo reflektorjev. V spomladanskem delu prvenstva bo Primorje svoje domače tekme odigralo na katerem od sosednjih, bližnjih stadionov, ki izpolnjujejo pogoje za igranje v drugi ligi.

Opomba: PROJEKT povzet po Ekipi, 7. 11. 2009.

KAPACITETA IN OBISKANOST

Stadion Primorja ima uradno kapaciteto 3.000 gledalcev. Kapaciteta sedišč je naslednja … Glavna tribuna lahko sprejme 125 gledalcev, njen prizidek (tribuna z zelenimi sedeži) 413 gledalcev in vzhodna tribuna 800 gledalcev. Na severni tribuni smo našteli približno 330 sedežev, od tega jih je polovica neuporabnih in nevarnih za sedenje. Skupno kapaciteto sedežev smo zaokrožili na 1.670 sedežev. Na stadionu je še kar nekaj prostora, ki bi ga lahko izkoristili za stojišča (poleg že omenjenih sektorjev stojišč), čeprav za to verjetno še lep čas ne bo nobene potrebe.

Revija SNL 2008/09 navaja kot rekordni obisk stadiona številko 3.200.

Aprila 1996. leta je bilo na gostovanju v Ajdovščini skoraj 200 Goriških vrtnic, vsega skupaj pa bi naj bilo takrat v Ajdovščini menda celo 2000 pristašev Gorice. Nekdanja domača skupina Red devils je spadala med manjše skupine, njihova največja številka nam ni znana. V intervjuju z njimi (revija Ultra, št. 3, februar 1996) smo lahko prebrali, da je štela skupina sredi leta 1995 približno 70 rednih navijačev.

OCENJEVANJE

Sektor za domače navijače: ocena 4 – za kurac

Primorje organiziranih navijačev že lep čas nima. Ko so Red devilsi še navijali, so bili locirani za golom. Ta sektor je danes zapuščen in zanemarjen. Sektor ni na tribuni, temveč na dveh betonskih stopnicah in kljub temu, da stadion nima atletske steze, je dosti preveč oddaljen od igrišča. Je brez strehe, na sektorju so še vedno nameščeni sedeži, od katerih jih je polovica celo nevarnih za morebitne gledalce na tem delu stadiona. Sektor niti nima oblike, ki bi bila primerna za organizirano navijaško skupino.

Sektor za gostujoče navijače: ocena 3 – obupno

Sektor za gostujoče navijače je vrinjen na začetek sektorja za (nekoč aktivne) domače navijače. Pravzaprav je na istih betonskih stopnicah kot preostali sektor za severnim golom, le da je od njega fizično ločen z ograjo. Gre za pravo navijaško kletko s tremi betonskimi stopnicami. Za ta sektor je težko najti kakšno dobro besedo.

Izgled stadiona: ocena 3 – obupno

Kar je pozitivnega na stadionu, so tribune na vzhodni strani stadiona in prizidek glavne tribune. Ostalo so stare, strošene tribune, nekatere celo žaljive za obiskovalce stadiona, še posebej, če so prisiljeni spremljati nogomet iz tistih tribun. Res je bil skrajni čas, da stadion v Ajdovščini pokaže drug, nov obraz.

Skupna ocena: ocena 3 – obupno

Obstoječi stadion Primorja je izjema v slovenskem prostoru – v negativnem smislu. Posamezni vaški klubi v četrtih ligah imajo lepe in funkcionalne stadione v primerjavi z ajdovskim. Veseli nas dejstvo, da so se gradbena dela na stadionu že pričela in da bomo po dokončani prenovi ajdovskemu stadionu lahko pripeli neprimerno boljšo oceno. Resda ne bodo tribune na vseh štirih straneh, resda ne bo stadion po obiskanosti pokal po šivih, a ljubitelji nogometa v Ajdovščini in gostujoči navijači si zaslužijo spremljati nogomet na človeka dostojnem stadionu.

Stadioni: pred naslednjim krogom

Trenutna lestvica po šestih predstavljenih stadionih – Fazanerija Murska Sobota, Športni park Nova Gorica, Spodnja Šiška Ljubljana, Mestni stadion Ptuj, Bonifika Koper in Športni park Lendava – po različnih kriterijih.

SKUPNA OCENA:

1. Fazanerija Murska Sobota 7

2. Bonifika Koper                    6

2. Mestni stadion Ptuj            6

2. Spodnja Šiška Ljubljana    6

2. Športni park Nova Gorica  6

6. Športni park Lendava        5

IZGLED STADIONA:

1. Fazanerija Murska Sobota 7

1. Športni park Lendava         7

1. Športni park Nova Gorica  7

4. Bonifika Koper                    6

4. Mestni stadion Ptuj             6

4. Spodnja Šiška Ljubljana     6

DOMAČA TRIBUNA:

1. Fazanerija Murska Sobota 8

2. Bonifika Koper                    6

2. Mestni stadion Ptuj            6

2. Spodnja Šiška Ljubljana    6

2. Športni park Lendava        6

6. Športni park Nova Gorica  5

GOSTUJOČA TRIBUNA:

1. Bonifika Koper 7

1. Spodnja Šiška Ljubljana 7

3. Fazanerija Murska Sobota 5

3. Mestni stadion Ptuj 5

3. Športni park Nova Gorica 5

6. Športni park Lendava 3

KAPACITETA SEDEŽEV

1. Fazanerija Murska Sobota 3.782

2. Bonifika Koper 2.683

3. Športni park Nova Gorica 2.310

4. Spodnja Šiška Ljubljana 2.308

5. Mestni stadion Ptuj 2.207

6. Športni park Lendava 2.011

Povezave do predstavitve stadionov:

Športni park Lendava

Bonifika Koper

Mestni stadion Ptuj

Spodnja Šiška Ljubljana

Športni park Nova Gorica

Fazanerija Murska Sobota

« Prejšnja stran — Naslednja stran »