Bonifika Koper

Iz severovzhoda Slovenije na drug konec – koprska Bonifika. Koper, mesto s približno 24.000 prebivalci, kot občina pa s skoraj 50.000 prebivalci, je še danes v spominu starejših ljubiteljev nogometa zapisan kot kraj s temperamentnimi navijači in dobro obiskanim stadionom. Od takrat je preteklo mnogo vode po Badaševici pa tudi časi so se spremenili. Bonifika nekoč in Bonifika danes sta dva neprimerljiva pojma. Poglejmo zakaj …

Športni tednik Ekipa je septembra 1991 v sodelovanju z Nogometno zvezo Slovenije pričel z nagradno igro za svoje bralce “Iščemo najboljši stadion”. Komisija, ki so jo za vsak naslednji ocenjevani stadion sestavljali drugi člani komisije, je bila tričlanska. Ocenjevali so pet značilnosti: igrišče, tribune, slačilnice, varnost in obnašanje gledalcev (to se res sliši neverjetno, a je resnično) z ocenami od 1 do 10. V izbor za ocenjevanje je prišlo 15 takrat boljših stadionov po Sloveniji in prvo mesto je s 136 točkami osvojila Bonifika (z le točko manj je drugo mesto zasedel stadion v Spodnji Šiški v Ljubljani).

OPIS STADIONA

Stadion je dobil ime po mestnem predelu Bonifika in leži med starim mestnim jedrom ter ostalimi, od obale malce oddaljenimi predeli mesta. Stadion so na tem mestu zgradili leta 1962, vendar so ga večkrat obnovili. Leta 1986 so na vzhodni strani stadiona zgradili novo tribuno, pod njo pa so mesto našli zasebni lokali.

Pozneje so na tribuno namestili plastične sedeže. Na nasprotni, zahodni strani stoji še iz časov drugoligaške YU druščine montažna tribuna z ostankom iz preteklosti – stolpom za snemanje tekem, ki ga je dandanes moč srečati le še na vaških igriščih.

Za goloma podobno kot v Lendavi ni navijaških tribun. Za golom na severni strani je zagrajen prostor, ki lahko v primeru potrebe služi kot stojišče. Za južnim golom je nekoliko oddaljena zgradba, v kateri so med drugim tudi slačilnice. Na tej strani ni stojišč. Travnati del igrišča, ki slovi kot en najslabših v Sloveniji, obdaja atletska steza. Na stadionu poleg nogometašev Kopra domuje tudi atletski klub. Za zahodno, montažno tribuno so pomožna igrišča.

KAPACITETA IN OBISKANOST

Na glavni tribuni je nameščenih 1.829 plastičnih sedežev z naslonjalom, na skrajnem severnem delu glavne tribune je prostor za gostujoče navijače – stojišča, ki ga od preostalega dela tribune fizično ločuje ograja. Ob glavnem vhodu na stadion, za južnim delom glavne tribune, je manjše stojišče.

Na montažni tribuni je nameščenih 834 plastičnih sedežev brez naslonjala. Skupna kapaciteta stadiona je 2.683 sedežev. Če tej številki dodamo še danes razpoložljiva stojišča, lahko zaokrožimo kapaciteto stadiona na približno 3.000. Čeprav se na Bonifiki še iz časov nekdanje Jugoslavije navijači več ne zbirajo v ogromnih številkah, bi lahko, če bi bilo potrebno, ob manjših kozmetičnih popravkih nekajkrat povečali kapaciteto stojišč.

Pred 20. leti smo lahko v športnih časnikih in revijah prebirali članke z naslovi “Pravo južnoameriško vzdušje na Bonifiki”, “Bonifika kakor pekel” … in res se je takrat na tekmah Kopra zbiralo ogromno število navijačev. V tekoči sezoni je do zadnje tekme Kopra proti Olimpiji (29. avgusta 2009) Bonifika praviloma samevala. Ekipa (22. 10. 1991, str. 26) navaja kot rekordni obisk Bonifike tekmo proti ljubljanski Olimpiji spomladi leta 1987, ko je vstopnico kupilo skoraj 7.200 gledalcev, kar pomeni, da je bil dejanski obisk še višji. Takrat na glavni tribuni še ni bilo sedežev, pa tudi sicer so v tistih časih gledalce na stadion natisnili kot sardine v konzervo.

Po uradnih podatkih Nogometne zveze Slovenije si je tekme Kopra v tekoči sezoni na Bonifiki v štirih tekmah ogledalo skupaj približno 3.000 gledalcev. Od tega je bila samo zadnja tekma omembe vredna, ko se je približno 1.500 gledalcev po dolgem času spet zbralo na tribunah Bonifike. Na žalost so v zdaj že dolgoletno sivilo koprskega  nogometnega vsakdana padli tudi njihovi navijači Tifozi, ki se zberejo le še ob izrednih priložnostih. Ultrasi po Sloveniji se sprašujejo, kako dolgo bo trajal njihov najnovejši povratek na zahod Bonifike.

OCENJEVANJE

Sektor za domače navijače: ocena 6 – še prebavljivo

Tifozi oziroma Dvanajsti Kopra se zbirajo na montažni tribuni ob zahodni strani igrišča. Navijače ločuje od igrišča običajna ograja. Sedeži so brez naslonjala. Tifozi običajno zasedejo sektor oz.  delno kar dva, od katerih je na prvem nameščenih 112 sedežev, na drugem, ki je tik ob stolpu, pa 45 sedežev. Pomanjkljivosti: tribuna je montažna, ni strehe, tribuna ni za golom, čeprav je res, da tej montažni tribuni težko rečemo tribuna. Igrišče je nekoliko odmaknjeno od tribune zaradi moteče atletske steze.

Sektor za gostujoče navijače: ocena 7 – povprečno

Sektor za navijače na severnem robu glavne tribune je namenjen gostujočim navijačem. Moteča je kletka, ki kazi podobo tribune. Pogrešamo streho in lokacijo takšne tribune za golom. Navijači vsaj nimajo težav z nepotrebnimi sedeži. Lokacija na tribuni omogoča dober pogled na igrišče in spremljanje nogometa. Tovrstne navijaške kletke običajno nimajo težav s kapaciteto, saj se vanjo z lahkoto narine tudi večje število navijačev.

Izgled stadiona: ocena 6 – še prebavljivo

Bonifika je stadion, ki ga je čas že krepko povozil. Kar je zadostovalo potrebam v 80. letih prejšnjega stoletja, je danes daleč premalo. Potreben je nov stadion! S samo eno pravo tribuno pa še to brez strehe nad glavo ne nudi dovolj udobja zadnjici, niti očem gledalca. Navijaške tribune za goloma  oziroma tribune okrog celotnega igrišča bodo še lep čas neizpolnjena želja. Moteča je tudi atletska steza. Prav smešno pa je dandanes videti stolp za snemanje tekme, ki služi tudi kot semafor, na prvoligaškem igrišču, kakor tudi slačilnice, ki so namesto pod tribunami v oddaljeni zgradbi. Bonifika si zasluži naš poklon in spoštovanje samo zaradi nekdanje slave.

Skupna ocena: 6 – še prebavljivo

Daleč so časi, ko se je na Bonifiki zbiralo več tisoč gledalcev, daleč je čas, ko je Bonifika imela dušo. Gradnja novega stadiona v Kopru je vse bolj farsa kot resnična prihodnost. Že dandanes se odhoda na Bonifiko veselimo samo še zaradi izleta na morje. Prijetne spomine na vzdušje iz tribun v 80. letih pa bomo obujali le še ob zbledelih fotografijah.