Ribari pred Obalnim derbijem Elta Izola-Koper

V soboto, 6. aprila 2019, ob 16.30, bo na Mestnem stadionu Izola odigran nov Obalni derbi med domačo Elto Izolo in Koprom. Ribari, navijači Izole, so bili ustanovljeni avgusta 1990 ravno na tekmi proti Kopru. Tako kot leto pozneje v marsikaterem kraju po Sloveniji je v Izoli še v času igranja v Medrepubliški ligi prišlo do pravega navijaškega buma, ki je trajal vse do nesrečne tekme proti Benfici, 30. septembra 1992. V povratni tekmi 1. kroga pokala UEFA je Belvedur Izola doma izgubil z Benfico iz Lizbone z 0:5. V drugi krog tekmovanja so se uvrstili Portugalci, ki so prvo tekmo doma dobili s 3:0. Po tej tekmi več nič ni bilo tako, kot je bilo prej.

Ribari so že takrat pričeli navijati tudi v rokometu. Čeprav so v vseh teh letih v bistvu veliko večino tekem oddelali na rokometu in so pravzaprav rokometni navijači, bi, če bi se člani skupine morali odločiti med dvema izbirama – bilo več ljubiteljev nogometnega kot rokometnega kluba Izola. Ribari so prepričljivi: “Vsekakor nogometnega kluba. Tu smo nastali in tu je naš dom.”

Pred vrati je Obalni derbi. Kaj lahko pričakujemo na tekmi od vaše navijaške skupine?
Pričakujemo dober obisk in dobro navijanje. Kaj pripravljamo, se boste lahko prepričali na tekmi. Včasih se je dalo navijati in uprizarjati koreografije s pirotehničnimi vložki. Danes te zaradi prižiga pasje bombice kaznujejo s 150 EUR in prepovedjo vstopa. Danes izvajajo represijo. V kolikor uprizorimo pirotehnično predstavo, je nevarno, da klub propade. Od prej je tu kazen iz prejšnje tekme, za to tekmo bo klub menda odštel 5.000 EUR za varnost, da bo ustrezalo vsem zahtevam. Očitno je za 200 navijačev potrebna varnost kot v Ligi prvakov.

Elta Izola igra v 3. ligi zahod, v kateri sta trenutno tudi nekdaj prvoligaški ekipi Kopra in ajdovskega Primorja.
Mi navijamo v 3. ligi, ker drugega nimamo in kot kaže prve lige ne bomo videli še 20 let. Zato hodimo na rokomet in mali nogomet, če je treba. Navijamo za vse naše klube, to je naša strast. Športov na visokem nivoju žal nimamo.

Kam prištevate derbi med Izolo in Koprom nekoč, v zlatih časih nogometa na Primorskem. In kam ga uvrščate danes?
V zlatih časih v vrh slovenskega nogometa, takoj za derbijem Maribor–Olimpija. Tretja liga je prenizek nivo … Danes so tekme dogodek za druženje … nasprotnih navijačev ni.

Medtem ko so v koprskem klubu zelo ambiciozni, se zdi, da ni ne politične ne gospodarske podpore, da se Izola vrne v prvo ligo. Kakšna je realnost izolskega nogometnega kluba?
V Izoli ni industrije in zato ni nikogar, ki bi vlagal v ta klub. Vemo, kakšni so stroški za 1. ligo. Trenutno v klubu deluje par prostovoljcev, ki svoj čas namenjajo klubu. Čakamo Abramoviča, da prinese bit-coine. V Kopru pa vemo, koliko je ura.

In kakšna je realnost izolskega rokometnega kluba?
Rokomet spada v 1. ligo. Po pogovoru z vodilnimi v rokometnem klubu lahko zatrdimo, da se pripravljajo za 1. ligo. Mi jih podpiramo tudi v drugi. Lahko pa zatrdimo, da je naša dvorana v rokometu gotovo najbolj vroča.

Kakšni so odnosi z vodstvi obeh klubov?
Z vodstvi obeh klubov imamo dobre odnose. Z vsemi izolskimi klubi smo trenutno v dobrih odnosih.

Je med vami ostalo še precej starejših članov, danes srednje generacije, ki so bili aktivni navijači, ko je v Izoli ob začetku 90. let prišlo do navijaškega buma?
Vsaj 50 % trenutne zasedbe predstavljajo predstavniki stare garde.

Je težko vzdrževati »formo« svoje navijaške skupine, ko nogometni klub životari v tretji ligi, rokometni pa več ni v najvišji ligi? Se trudite udeleževati se domačih in bližnjih tekem, ali se trudite spraviti člane na vsako tekmo, kadar le gre?
V nogometu je tretja liga premalo atraktivna in hodimo samo na derbije. Na rokometu je precejšnji delež članov mlajše selekcije, ki hodijo tudi na nekatera gostovanja.

Kakšen je utrip na Obali? So nekdanja zbadanja ali celo »bližnja srečanja« s Tifozi preteklost, ali rivalstvo v tem pomenu še ni pozabljeno?
Naša starejša generacija prenaša rivalstvo na nove generacije. Tifozi so verjetno ugasnili takrat, ko so jih povozili Demoni iz Pule, ali mogoče celo že prej. Trenutnih Tifozov je škoda omenjati, če jih je bilo na prejšnjem derbiju 17.

In kakšen je utrip v Izoli, kako ljudje dojemajo tako rokomet kot nogomet, obiskovanje tekem, pripadnost klubu?
Pripadnost je bila vedno naša dodana vrednost. Tudi ko »ni bilo« nobenega športa, smo živeli. To je pa specifika našega mesta, ki nam jo marsikdo zavida. Lokal-patriotizem na 120 %!

Koliko članov sestavlja jedro navijaške skupine? Kakšna je povprečna udeležba vaših članov na domačih tekmah in gostovanjih ter kakšna je trenutno vaša največja številčnost?
Na nogomet ne hodimo, razen na derbije. Na rokometu nas je vsako tekmo več. Povprečno se nas zbere od 60 do 70. Na derbiju okoli 200. V primeru 1. lige bi nas bilo na navijaškem sektorju 500. Kar se tiče ostalih derbijev, prepuščamo ostalim, da nas uvrstijo, kam spadamo kot navijaška skupina.

Kako aktivni ste na področju marketinga navijaških rekvizitov?
Redno izdelujemo različne artikle, ki se prodajajo kot vroče žemlje, kar samo po sebi govori o pripadnosti. Povpraševanje je veliko – vse od otrok do najstarejših. Občasno se udeležujemo tudi humanitarnih akcij, vsaj 2-krat letno.

Kakšni so vaši načrti za prihodnost?
V planu je praznovanje 30. obletnice; pripravljamo nekaj presenečenj. Upamo, da bomo imeli vsaj rokomet v 1. ligi. Kakorkoli vzamemo, Ribari bomo živeli naprej, prihaja nova generacija, ki počasi prevzema tribuno in sledi našim začetnim smernicam. Vedno in povsod: Forza Izola!