Pogovor z Violami

Novo prvenstvo se za NK Maribor ni začelo vzpodbudno pa tudi tribune Ljudskega vrta so zaradi kazni samevale. V razmerah ko bi bila stagnacija nekaj povsem običajnega pa je sledilo izredno gostovanje v Švici in povratna tekma v Mariboru. Na zadnji tekmi v Ljudskem vrtu je igrala slovenska reprezentanca proti San Marinu. To je bila tekma, na kateri smo se vrnili v še ne tako oddaljeno in neslavno preteklost navijanja na reprezentančnih tekmah.

Na tekmi proti San Marinu ste Viole očitno bojkotirale tekmo. Proti komu je usmerjen bojkot in kakšne učinke pričakujete? Lahko pričakujemo vaš bojkot tudi na naslednjih tekmah reprezentance?

Bojkot je v prvi vrsti namenjen ljudem, ki vodijo našo zvezo, koliko jih je bojkot zadel, vedo oni in mi. Naj vidijo, kako je igrati brez navijačev (nepoštene kazni do našega kluba, zakon o navijačih itd.). Ta bojkot je le opozorilo, v bodoče se lahko zgodi dosti več, če vodilni ljudje ne bodo začeli razmišljati, da se nogomet igra zaradi navijačev.

Kolikšen odstotek navijačev približno sestavljate Viole na domači reprezentančni tekmi v povprečju na razprodani tekmi? Koliko približno je drugih skupin in katere so to običajno?

Viole na razprodanem jugu definitno predstavljamo približno 75 % ljudi. Potrebno je vedeti, da za Slovenijo ne navijamo le Mariborčani, zato smo tudi ostalim navijačem omogočili doživeti užitek navijanja na jugu, ampak sorazmerno z njihovo realno prisotnostjo v domačem prvenstvu. Običajno so na jugu prisotni Gorgone, Gringosi, Jeseničani ter tudi fantje iz Novega mesta, Metlike, Kopra, Gorice …, ampak ne gre za ne vem kako velike mase teh navijačev.

Češki ultrasi in casuali so se tekme med Slovenijo in Češko v Mariboru večinoma izognili. Kaj podobnega verjetno ne moremo pričakovati od Poljakov. Kakšno je vaše mnenje o poljskih navijačih in kaj lahko pričakujemo od tekme 9. septembra v Mariboru med Slovenijo in Poljsko v navijaškem smislu? Ne dvomimo namreč, da se boste na prihod Poljakov dobro pripravili.

Govoriti v stilu, kakšno je naše mnenje o Poljakih, je nesmiselno. Mislimo, da je navijaška Evropa glede njih enotna. Ve se, kaj so Poljaki. Mi se bomo na njih pripravili tako kot se spodobi, res pa je, da je do takrat še kar nekaj časa in se lahko tudi kaj spremeni, saj imamo vmes kar nekaj zanimivih navijaških srečanj.

Nekaj dni prej, 5. septembra, gostuje Slovenija v Angliji. Koliko navijačev iz Slovenije (in Viol) lahko pričakujemo na gostovanju?

Angleži so navijaška pravljica za sebe. Večina ljudi iz Evrope se še vedno “pali” na njih, kot da so v 80-ih letih in vsi si želijo gostovati v Londonu. Viole nismo izjeme, čeprav London navijaško v 21. stoletju ne ponuja skoraj nič – vsaj za nas, ki pridemo navijat za reprezentanco. Nasplošno vlada v Sloveniji evforija glede tega gostovanja. Večinoma bo “zgoraj” tako ali tako polno raznih indijancev. Viole organiziramo potovanje v London, čeprav je potrebno poudariti, da je to gostovanje posredno povezano z uvrstitvijo našega kluba v skupino EUFA. Če izpademo, nas gre v London 200, kolikor nas je prijavljenih. Z zmago proti Pragi pa bo potrebno kombinirati in usklajevati dopust, denar itd., zato se lahko ta številka tudi prepolovi. Vsekakor zanimiv navijaški mesec za nas.

V obdobju po otvoritvi prenovljenega Ljudskega vrta ste z navijanjem v Sloveniji postavili zelo visoke standarde. So zmožni Green Dragonsi po otvoritvi novega stadiona v Ljubljani na tribune konstantno pritegniti tako množico navijačev, kot je uspelo vam? Kam, ob bok kateri skupini, bi uvrstili Viole danes, v primerjavi z navijaškimi skupinami iz Hrvaške, Srbije ter Bosne in Hercegovine?

Za vsako slovensko mesto – tudi za Ljubljano – upamo, da bodo postavili višje standarde, kot jih imajo sedaj. V naši deželi si zagotovo želimo boljše scene. Naši današnji standardi so plod trdega dela jedra skupine. V primerjavi s preteklostjo smo stopili stopnico ali dve višje, tako glede same organizacije skupine, izgleda tribune, pirotehnike, koreografij, številčnosti … Vse to je nagrada za trdo delo skupine ljudi, tako da sam stadion nima neposredne veze s tem.

Kam spadamo? Naj ocenjujejo drugi, ampak po informacijah, ki prihajajo iz drugih nekdanjih republik bivše Jugoslavije, definitvno kotiramo pri vrhu ex yu scene. Dobro se zavedamo, da se na  stari slavi ne da živeti, zato imamo za zdaj zamišljene še večje standarde, kot smo jih do sedaj že postavili … mogoče bo jug čez kakšno leto tudi premajhen.

Kakšno je vaše največje število navijačev na tribuni ter povprečje doma in na gostovanju v zadnjem letu; koliko ljudi šteje jedro skupine?

Poln jug je največja cifra … 2050, čeprav ni realna, ampak s tem se morda obremenjujejo cigani, grobari, purgeri, tovari, kar se tiče njihovih polnih sektorjev. V povprečju nas je na jugu na običajnih tekmah med 500 in 1000, na večjih tekmah definitivno še več.

Gostovanja v Sloveniji redno oddelamo s cifro 100-200. To je stalnica, čeprav se zgodijo razne vukojebine, ko so tekme slabše obiskane, ali tudi kakšno bolj zanimivo gostovanje, ki pritegne dvakrat več naših ljudi na stadion. V jedru skupine je približno 40 ljudi.

Kadar se jug Ljudskega vrta popolni do zadnjega kotička, to prinese tudi neželene posledice. Katere so najbolj očitne, ki jih poskušate odpraviti?

Indijanci. Ampak zavedamo se, da to ni problem samo v Mariboru, ampak vsepovsod po svetu, tako da potem takem tudi mi nismo izjeme. To odpraviti ali znižati na minimum, je dolgoročni projekt.

Komentar slovenske navijaške scene in skupin?

Drugi? Slabo … žal, ampak tako je. Lahko filozofiramo gor, dol, ampak dobro je , da imajo pubeci v ostalih mestih sploh voljo. Fenomen pa je, da imamo mi voljo in željo, ko vidimo primerjavo nas in ostalih.