Kotiček za navijače (KZN)

Kako patetično zvenijo besede kotiček za navijače, če si jih zamislimo kot del kakšne revije, časopisa, internetne strani. Kot da so navijači kakor klošarji ljudje iz obrobja družbe, pobarvani klovni, ki skačejo po tribunah slovenskih igrišč in dvoran, najstniki, ki ne morejo odrasti. Dajmo, namenimo tem navijačem tam en kotiček nekje v naši reviji.

Ampak tisti Kotiček za navijače, o katerem govorimo tokrat, je nekaj drugega. Starejšim bralcem ga ni potrebno opisovati. Tisti, ki smo pred petnajst in več leti ob dnevih izida Ekipe pogosto znali vstati tudi tri ure prej kot bi sicer, samo da nam ne razprodajo Ekipe (po super derbijih se je dogajalo tudi to), oziroma da čimprej vidimo fotografije in komentarje včerajšnjega navijanja. Prebrati izvod Ekipe pri kolegu je bilo premalo, Ekipa in Kotiček za navijače sta bila artikla, ki si ju moral kupiti in shraniti. Z današnje perspektive lahko Kotiček za navijače primerjamo s sloganom promocije kreditnih kartic – neprecenljivo. Hkrati pa smo lahko prepričani, da mlade generacije tega ne bodo doumele. Takrat je bil Kotiček vir informacij, spomin, sredstvo komuniciranja z ostalimi navijači in še in še. Danes so na voljo različni kanali za informiranje (številne športne in navijaške internetne strani, takšni in drugačni forumi, youtube, televizija, časopisi, revije …) in fotografija ali informacija o navijanju navijaške skupine je neprimerljivo manj vredna kot nekoč. Spomnimo – nekoč smo imeli na razpolago samo Kotiček za navijače oziroma Ekipo. Nekaj malega so znale dodati tudi Sportske novosti, občasno tudi lokalni časopisi, ampak Ekipa in Sportske novosti sta bila v tem smislu dva različna svetova. Decembra 1991 je Ekipa prvič uvedla Kotiček za navijače. Najprej na eni strani, potem na dveh, vmes tudi treh, pa spet na eni strani. Sčasoma je Kotiček dobil tudi svojega urednika, stvari so se spreminjale in nazadnje je Kotiček izginil iz Ekipe; takrat, ko razlogov zanj skorajda več ni bilo. Vsaj ne na način in v obliki, kakršen je postal. Bolj točno povedano – takšni so postali navijači in je bil Kotiček le pristno ogledalo celotne navijaške scene in ljudi, ki so jo ustvarjali.

Tudi takrat se je moral Kotiček (v nadaljevanju besedila KZN) spopadati z isto težavo kot danes moderatorji navijaških forumov. Le da takrat še nismo poznali internetnih huliganov. Vlogo današnjih moderatorjev na forumih so takrat opravljali uredniki Ekipe. Vsaka navijaška skupina je ponujala svojo resnico, kaj se je zgodilo na tribunah ali na bližnjih ulicah – ta segment se glede na takratne čase do danes ni spremenil. Na srečo pa nam danes ni potrebno prebirati takrat popolnoma neizvirnih »navijaških šaljivcev«, ki so se kot po tekočem traku začeli pojavljati v KZN.

Danes je vsakomur dana možnost, da iz tekme prinese spomin v obliki fotografije ali video posnetka, saj te možnosti ponujajo mobilni telefoni. V takratnih časih je bilo posneti kvalitetno fotografijo navijačev prava redkost. Z izjemo Ekipe so večinoma v medije prodrle le fotografije navijačev v črni kroniki. Imeti v tistih časih fotoaparat z možnostjo zooma je bila prava redkost. In KZN je ponujal ravno to. Sicer v črnobeli varianti, ampak vseeno, včasih, redkokdaj tudi v barvah in to kar na naslovnici.

Takrat so bili spomini na navijaške izgrede iz tekem med večnimi nasprotniki različnih narodnosti v nekdanji Jugoslaviji še izredno sveži. Spopadi Bad Blue Boysov in Delij na Maksimiru, prevračanje avtomobilov z »napačnimi« registrskimi tablicami v morje v Splitu, neprešteti polomljeni avtomobili in kosti širom takratne Jugoslavije … Tudi Ekipa si je prizadevala, da bi pomagala soustvariti navijače s športnim, kulturnim obnašanjem. Danes se to zdi najmanj smešno in naivno. Tudi do organiziranja sestanka slovenskih navijaških skupin na pobudo Ekipe je prišlo. Vendar so hitro ugotovili, da iz te moke ne bo kruha. Ne glede na to pa je tudi s takimi poskusi KZN vse bolj postajal osrednja navijaška preokupacija. In ta njegov sloves še do današnjih dni ni pozabljen. O KZN-ju bi lahko pisali v nedogled, vsaka nova številka Ekipe je bila nova zgodba pa hkrati tako enaka vsem prejšnjim.

Legendarni KZN je danes le še lep spomin. Prva številka KZN-ja je bila javnosti predstavljena 3. decembra 1991.