Intervju z Ribari

Ribari so v prvem letu samostojne slovenske nogometne lige kotirali zelo visoko. Poleg Tifozov, Viol in Dragonsov so jih prištevali med štiri najboljše slovenske navijaške skupine. Fotografije z domače tekme proti Olimpiji in številni lokalni derbiji s Koprom so nam ostale še danes v spominu. Vendar je Izola prehitro doživela brodolom in tudi Ribari so več ali manj izginili s tribun velikega nogometa. Danes so aktivni kot rokometni navijači. Če bi Izola napredovala iz III. zahodne v II. ligo, obljubljajo Ribari organizirani povratek na slovenske stadione.

Kako se ocenjujete v jesenskem delu sezone 2012/13?
Dobro. Ribari smo sicer navijači, ki smo nastali na tekmah velikega nogometa, a smo znali v naši občini izkazati podporo tudi drugim športnim panogam. Na žalost je nogometni klub že celo desetletje v nižjih ligah in mu je kot klubu brez ambicij težko slediti. V obdobju zadnjih treh let spremljamo rokometni klub.

Kakšna je bila obiskanost vaše tribune v jesenskem delu sezone, tako doma kot na gostovanjih?
V jesenskem delu sezone smo obiskali vsa domača srečanja ter gostovali v Ribnici. Na domačih tekmah se nas je v povprečju, z izjemo derbija proti Kopru, zbiralo med 30 do 40 navijačev, na gostovanje v Ribnico pa nas je odpotovalo z enim avtobusom nekaj manj kot 50. V Izoli je žal tako, da je največji magnet za navijače nasprotnik. Posledično se nas je na tekmah proti klubom velike četvorke kdaj zbralo tudi več kot 70. Rokometni klub žal nima dovolj finančne moči, da nam bi pomagal, sami pa tudi nimamo dovolj denarja za pokritje vseh stroškov gostovanja. Odnosi med klubom in navijači so sicer dobri.

V začetkih navijanja pred dobrimi 20. leti ste kotirali v sam vrh slovenskih navijaških skupin in navijali ste na tekmah velikega nogometa. Danes vas poznamo predvsem kot dvoranske navijače. Kakšne so možnosti, da se spet redno aktivirate na velikem nogometu?
Podobno kot drugje po Sloveniji se žal zgodba o propadu navijaške skupine glede na stanje kluba ponavlja tudi v Izoli. V klubu velikega nogometa so se pred začetkom letošnje sezone v 3. ligi zahod zgodile določene spremembe, ki so privabile nazaj na tribune nekaj naših članov, še vedno pa ne gre to za organizirano udeleževanje in navijanje na tekmah. Večjih sprememb glede naše udeležbe na tribunah ne gre pričakovati, ob morebitnem napredovanju Izole v 2. ligo pa bi postali nazaj aktivni tudi v velikem nogometu.

Mnenje o navijanju na tekmah reprezentance Slovenije in vaša številčnost na teh tekmah?
Žalostno. V prejšnjih kvalifikacijah za svetovno prvenstvo v Južni Afriki je relacija NZS-navijači še delovala, v sedanjih kvalifikacijah pa je vse porazno. Slaba igra naše reprezentance in odnos NZS-ja do navijačev sta razloga, zakaj se tekem ne udeležujemo kot skupina, ampak samo kot posamezniki. Zavedamo se, da je treba reprezentanco spremljati tudi v težkih časih, a tudi navijači smo le ljudje in za boljši jutri želimo pokazati, da se z določenimi stvarmi ne strinjamo.

Kakšni so vaši načrti za spomladanski del sezone?
Načrti za spomladanski del ostajajo isti kot vsako leto. Biti aktivni tako v kot izven navijaške scene. Oddelali bomo vsa domača rokometna srečanja ter glede na finančno stanje tudi kakšno gostovanje. V manj navijaških vodah pa bomo organizirali turnir v malem nogometu. Ribari tudi redno izvajamo in se udeležujemo raznih humanitarnih akcij. Trenutno zbiramo zamaške za bolno deklico iz Kopra.

Kakšna je navijaška scena v zahodni tretji ligi? Kakšni so odnosi s koprskimi Tifozi?
Poleg nas, ki v zahodni tretji ligi nismo aktivni, sta še dve aktivni navijaški skupini. Kamnita iz Trbovelj in Crazy boysi iz Zagorja, oboji so lani uprizorili pohvale vredno predstavo na njihovem zasavskem derbiju. Razen sosedskega rivalstva s koprskimi Tifozi nismo imeli nikoli drugih posebnih odnosov.

Kako ste zadovoljni s projektom Kotiček za navijače na portalu www.regionalobala.si? Sodeluje pri nastajanju tudi vaša skupina oziroma obstaja možnost, da bi v prihodnje pri tem sodelovali tudi vi?
Seznanjeni smo z nastankom novega portala in njihove rubrike Kotiček za navijače. Originalen kotiček za navijače, kot ga mnogi poznamo še iz 90. let prejšnjega stoletja, je služil svojemu namenu, da so si navijači delili med seboj informacije, saj v tistem obdobju internet ni bil dosegljiv za vsako gospodinjstvo. Danes, ko je internet na razpolago za vsakim vogalom in smo navijači označeni za največje kriminalce v državi, ne vidimo potrebe po dodatnem izpostavljanju skupine. Mediji naj glede navijačev skrbijo samo za foto in video, za vse ostalo pa imamo navijači stran fotoultras.si.

Kakšno je vaše mnenje glede protestov po Sloveniji in kakšno vlogo lahko pri tem odigrajo navijaške skupine?
Podpiramo proteste, mirne in nemirne, če bodo le-ti botrovali k spremembam, ki si jih vsi želimo. Sprašujemo se, zakaj se izpostavlja navijače, saj ne gre za navijaške proteste, ampak državljanske.

Po številnih – tudi neupravičenih – aretacijah protestnikov, ki niso kršili nobenega zakona, nekateri niti niso protestirali, tudi širša javnost spoznava, kakšno represijo doživljajo navijači. Sodni organi in organi prisile imajo vedno prav in zadnjo besedo. Kakšno je vaše mnenje? Lahko navijači to represijo nad širšo množico izkoristimo za opozarjanje (in na kakšen način), da se navijačem že leta dogajajo krivice? Bodo spopadi med policisti in demonstranti na protestih po Sloveniji vplivali k hitrejšemu sprejetju zakona o navijačih?
Že ptiči čivkajo, da smo navijači izpostavljeni represiji in nam tudi v naši skupini položnica ni tuja. Menimo, da se kot skupini ni smiselno dodatno izpostavljati, saj bi to znala naša odlična politika izkoristiti sebi v prid. Danes je težko biti pameten glede zakona, ampak protesti po našem mnenju ne bodo pospešili njegovega sprejetja, saj protesti niso nogometne tekme ali katera koli druga športna prireditev.