Intervju z Black Gringosi

Slovenska nogometna javnost predvsem Muro poleg Maribora in Olimpije šteje med velike slovenske klube. Seveda si mesta med velikimi Mura ni prislužila zaradi osvojenih lovorik (zgolj pokalni prvaki leta 1995), ampak zaradi številčne in fanatične publike, nedvomno pa tudi zaradi številnih znanih nogometašev, ki so branili barve Mure. Zgodbi Mure in Gringosov med letoma 1991 in 2005 sta ljubiteljem nogometa in ultrasom dobro poznani. Po administrativni selitvi iz prve v tretjo ligo leta 2005 pa se je zgodba z velikimi pričakovanji in potencialom začela še enkrat. Med 2.000 in 3.000 gledalci na tribunah Fazanerije v 3. ligi, glede na rang tekmovanja tudi solidno zasedena navijaška kletka Gringosov. To sta bili dejstvi, ki sta še enkrat več potrdili argument, ki je Muro postavljal med velike klube v Sloveniji. A to je že zgodovina.

Leto 2009 je bilo za navijaško skupino zelo dobro. Dobesedno čez noč so vstali, skorajda potrojili svojo številčnost, na dveh tekmah pa zbrali po 200 in 250 navijačev na svoji tribuni. Za klub Mura 05 je bilo leto 2009 precej manj uspešno. Iz pekla do nebes in nazaj. Kakorkoli poudarjamo fanatičnost in glede na velikost okolja številčnost prekmurske skupine, se tudi ta ne more izogniti dejstvu, da sta za uspeh in konstantnost navijaške skupine potrebna tudi uspeh in konstantnost kluba. Mura in Mura 05 sta dobra pokazatelja, kako nogometni klub ne bi smel delovati.

Intervju smo opravili ravno v času reorganizacije skupine, tako da je naš pogovor potekal z zdaj že bivšim vodstvom skupine, ki je skupino vodilo med letoma 2005 in 2010.

Domača drugoligaška tekma proti Olimpiji marca 2009 je pomenila nov zagon, nov začetek skupine in vaše nadaljevanje je res marsikdaj spominjalo na zlata 90. leta, v nekaterih segmentih ste 90. leta tudi presegli. Kakšna je vaša ocena zadnje sezone in pol?
Ta tekma je res bila ena od manjših prelomnic v ne tako daljni zgodovini skupine. Leta 2008 smo kot skupina bojkotirali tekme Mure iz različnih razlogov, kar je imelo določene posledice za skupino. V začetku  leta 2009 pa se nam je ponudila idealna priložnost, da ljudi ponovno privabimo na tribuno, ko je v Fazanerijo prišla Olimpija. Na tekmo smo se pripravljali več tednov. Trud se je obrestoval, saj se je na tekmi zbralo okrog 250 navijačev. Tempo smo stopnjevali vse do začetka sezone 2009/10 in naprej. Že po 2-3 mesecih igranja v novi sezoni je v javnost pricurljala novica, da je blagajna kluba prazna in da je klub pred bankrotom. To je bil le eden izmed večjih udarcev za skupino v zadnjih letih, kar se je poznalo na obisku tako gledalcev kot navijačev.

Nekoliko nepričakovano je v skupini v teh dneh prišlo do velike spremembe. Večji del ekipe, ki je skupino vodila zadnjih recimo 5 let, se je od vodenja poslovila. Kje so razlogi? Boste še vedno prisotni na tribuni, ali gre za navijaško upokojitev?
V teh dneh poteka reorganizacija skupine, saj se staro vodstvo umika, skupino pa bodo prevzeli drugi ljudje, z novimi pogledi in pristopom. Nekateri so menili, da se ni delalo dovolj oziroma da se ne dela dobro, da se je naredilo premalo pri pridobivanju novih članov itd. Skupina ni zgolj lastnina nekaj posameznikov, ampak vseh, zato se je to upoštevalo in ponudilo priložnost drugim. Zdravo je, da se vsake toliko časa zamenja vodstvo, da pridejo sveža kri in ideje v skupino. Upamo, da bo menjava prinesla napredek, čas pa bo pokazal svoje. Kdo bo ostal na tribuni in kdo ne pa je odločitev vsakega posameznika. Potrebno pa je vedeti, da se tribune polnijo glede na uspehe kluba, od tega pa je odvisno tudi število navijačev na tekmi. Pravi ultras pa bo vedno prisoten na tribuni, tako ali drugače.

Pred slabim letom in pol ste se preselili iz navijaške kletke na severni tribuni na osrednji del severne tribune. Kako ocenjujete selitev iz današnje perspektive?
Še vedno menimo, da je bila to najboljša odločitev, kar smo jih v zadnjih letih po pogajanjih s takratnim vodstvom kluba dosegli. Selitev ima seveda svoje pozitivne in tudi negativne posledice, a smatramo, da je pozitivnih veliko več kot negativnih.

Kaj ste v tem času dosegli tako na področju marketinga navijaških rekvizitov, kakor tudi na področju navijanja samega, koreografij?
V letu 2009 se je začelo temu področju namenjati več pozornosti. Naredili smo nove šale, transparente, zastave, dvodržnjake, nekaj novih pesmi, fanzin, če je bilo le možno, se je prižgala pirotehnika (baklje, dimne, stroboskopi). Trud smo vlagali tudi v koreografije. Vendar pogoj za dobre ali odlične koreografije je polna tribuna. Ko imaš na tribuni 100-200 ljudi ali več, lahko delaš različne koreografije, ko je ljudi malo, koreografije postanejo nesmiselne, ali pa se lahko izvajajo le v omejenem obsegu in ne izpadejo tako dobro. Veliko truda pa je bilo potrebno vložiti v motivacijo predvsem novih članov skupine, da tudi v drugi ligi, kjer nasproti nimaš nasprotnih navijačev, pridejo bodrit svoj klub. Poleg dobro obiskanih domačih tekem smo imeli tudi nekaj številčnejših gostovanj.

Katere številke so veljale za vas v pravkar minuli sezoni?
Številke v jeseni so bile zelo solidne, predvsem za drugo ligo. Cifre so sicer zelo varirale, saj so se gibale med 50 in tudi preko 200 na tekmi s Primorjem. Lep čas smo držali konstanto – skoraj 100 navijačev na tribuni. Tudi skoraj vsa gostovanja so se oddelala zelo solidno v številkah 60-70 (npr. Olimpija, Aluminij, Slovenske Konjice). Nato je skoraj sledil bankrot oziroma stečaj kluba in številke spomladi so zelo upadle, saj so se več ali manj gibale med 20 in 30 ljudi na domačih tekmah. A večina se je zadrževala na vzhodu ali severu in ni navijala. Zaradi nastale situacije in skorajšnjega stečaja kluba enostavno ni bilo volje. Gostovanja so bila spomladi slabo oddelana.

Kakšen je trend »casual« v Murski Soboti?
V Murski Soboti bi težko govorili o tem stilu. Obstaja nekaj posameznikov, ki nekaj dajo na to, ne bi pa mogli govoriti o tem trendu v Murski Soboti.

Kako komentirate slovensko navijaško sceno v minuli sezoni?
Je takšna, kakršna je. Lahko bi bila boljša, ali pa tudi ne. O tem lahko razčisti vsaka skupina sama pri sebi. Manj obremenjevanja z drugimi in več vloženega dela v lastno skupino, pa bi se stvari znale še izboljšati. Scena bo boljša, ko bo ljudi začelo zanimati domače mesto, domač klub, domača skupina, namesto Inieste, Rooneya, Real Madrida …

Katera je bila največja pomanjkljivost Gringosov v zadnjih nekaj letih?
O tem naj sodijo drugi.

Kaj pomeni za ultras skupino selitev kluba iz vrhunskega nivoja 1. lige v 3. ligo in nekaj letno životarjenje v 2. ligi?
Nič dobrega, očitno. 5-letni plan za preboj Mure iz 3. lige v prvo, ki so si ga zastavili v začetku, je bil po našem mnenju dokaj neambiciozen. V tem konceptu bi nam morala za vzgled biti Olimpija, ki je preskakovala stopničke eno za drugo in se v najkrajšem možnem času uvrstila v prvo ligo. Potem, ko se je Muri uspelo uvrstiti takoj v drugo ligo, je vsako leto – več ali manj – sledil boj za obstanek v drugi ligi, namesto da bi naskakovali prvo ligo. Uprave so se spet menjavale, odgovarjal ni še nihče. Vse to je zahtevalo svoj davek. Svoje so dodali neatraktivni nasprotniki in nezanimiva gostovanja brez gostujočih navijačev. Kdor tega ni izkusil, težko sodi o tem.

Kaj se dogaja v nogometnem klubu? Težko je razumeti, da nogometu tako močno naklonjena sredina, ki bi z lahkoto polnila stadion, nima nogometnega kluba v 1. ligi. Zakaj taki vzponi in padci?
Na to vprašanje bi morali odgovoriti tisti, ki so in ki še vodijo ta klub. Razumeli bi, če bi se to dogajalo v neki sredini, kjer nogomet nikogar ne zanima in ni interesa za prvo ligo, a pri nas je ravno obratno. Interes in želja po prvi ligi sta velika, a vodstvu ne uspe sestaviti niti proračuna niti konkurenčne ekipe za naskok na prvo ligo. Minilo je 5 let in famozni 5-letni plan je padel v vodo. Kdo bo odgovarjal? Verjetno nihče. Klub je skoraj bankrotiral. Kdo bo odgovarjal? Verjetno nihče. Potem so tu še politične kolobocije, lastni interesi posameznikov in ostale zakulisne igrice, ki izrabljajo klub za različne interese, ki ne prinašajo napredka. S tem se tudi zavlačuje vrnitev Mure tja, kamor spada.

Navijanje za reprezentanco? Koliko tekem ste se udeležili, v kakšnem številu? Nameravate navijati tudi v naslednjih kvalifikacijah v Stožicah?
Udeležili smo se vseh domačih reprezentančnih tekem. Številke doma so se gibale med 10-15 na manj atraktivnih tekmah in približno 30 na bolj atraktivnih tekmah. Oddelali smo dve gostovanji v Bratislavo in San Marino, obakrat po 1 kombi. Reprezentanco nameravamo vzpodbujati še naprej, tako kot smo jo vedno do zdaj.

Vaše mnenje o sestanku predsednika NZS z navijaškimi skupinami in znesku, ki ga je NZS namenila navijačem, ki so odpotovali v JAR.
Na sestanek smo bili povabljeni, a se ga nismo udeležili. O znesku, ki so ga posamezniki ali posamezne skupine dobile, ne vemo nič, sami za ta sredstva niti nismo zaprosili.

Ste se udeležili Svetovnega prvenstva v Južnoafriški republiki?
Ne, sicer so potekali nekateri pogovori med zainteresiranimi, a do realizacije zaradi prevelikega finančnega zalogaja ni prišlo.

Mnenje o navijaškem kodeksu?
Namen je dober. Kodeks je sicer pozitivna stvar, a je smiseln le, v kolikor bi se ga vedno in v celoti držale vse skupine in vsi posamezniki znotraj skupin in to v taki obliki kot je bil zapisan. To pa je po našem mnenju v realnosti žal skorajda nemogoče, čeprav bi se ga vsak pravi ultras moral ali vsaj poskušal držati.