Kmalu reflektorji tudi v Kranju

V Športnem centru Kranj bodo kmalu bogatejši za nove reflektorje. Več informacij na strani Facebook kranjskega prvoligaša.

Vir fotografij: Facebook stran NK Triglav Kranj

Gradnja zahodne tribune na Bonifiki

Slovenija in Madžarska bosta leta 2021 gostili evropsko prvenstvo v nogometu do 21 let. Koper bo tako poleg Ljubljane, Celja in Maribora eno izmed prizorišč odmevnega nogometnega tekmovanja, ki bo na stadion Bonifika privabilo množico športnih navdušencev.

Evropska nogometna zveza (UEFA) je evropsko prvenstvo v nogometu do 21 let 2021 dodelila Sloveniji in Madžarski. Tako je danes v prostorih Bonifike potekal delovni sestanek s predstavniki UEFE, kjer jim je podžupan Mestne občine Koper Patrik Peroša s predstavniki MOK in Javnega zavoda za šport MOK predstavil idejo o nadgradnji obstoječe infrastrukture.

Mestna občina Koper je že začela pripravo projektne dokumentacije za gradnjo zahodne tribune na stadionu Bonifika, da bi zagotovila večje število sedišč. Po izgradnji tribune bo tako na voljo 4.500 sedišč, s katerimi bodo doseženi pogoji za organizacijo tekmovanj 3. in 4. kroga UEFE in mednarodnih tekmovanj.

Po pridobitvi gradbenega dovoljenja, predvidoma prihodnje leto, bodo začeli gradnjo zahodne tribune, zaključek del pa je načrtovan ob koncu leta 2020 oziroma v začetku leta 2021.

Vir: ekopercapodistria.si

Obnova pomožnega igrišča v Ljudskem vrtu

Na mestni občini Maribor so sporočili, da bo občina v sodelovanju z NK Maribor že v kratkem začela z obnovo pomožnega igrišča v Ljudskem vrtu. Investicija bo vredna 855 tisoč evrov, pri občini so zagotovili 470 tisoč evrov, preostalih 385 tisoč evrov bodo zagotovili v NK Maribor. Prenova bo obsegala povečanje igrišča na standardno mero 105×68 metrov, zamenjali bodo travnato površino, drenažo, odstranili bodo dotrajan objekt ob igrišču in podrli vse topole ob Strossmayerjevi ulici ter jih nadomestili z novimi, za zdaj še neznanimi drevesi. “Gre za dotrajan in nekvaliteten drevesni fond, katerega življenjska doba je potekla. Seveda bomo drevesa nadomestili z novimi,” je na tiskovni konferenci povedal Boštjan Štuhec iz kabineta župana. Dela naj bi bila dokončana do konca letošnjega leta, le na razsvetljavo bo po informacijah iz občine treba počakati do leta 2019 ali 2020.

Povzeto po Ekipi24.si

Ekipa24.si: Završki žarometi na prodaj

Še ne tako dolgo tega je bil Zavrč pogosto v središču pozornosti nogometnega dogajanja na sončni strani Alp, toda medtem so se razmere močno spremenile. Potem ko so si na igrišču zagotovili obstanek med elito, so Haložani ostali brez tekmovalne licence, a tudi to ni zlomilo Mirana Vuka, ki je bil odločen, da se bo njegova ekipa vrnila na prvoligaško prizorišče. S hkratnim bojem v iskanju zadoščenja oziroma utemeljevanjem, da licenčna komisija NZS ni ravnala prav, ko Zavrču ni dovolila igrati v PLTS. Kot je znano, se je prvi mož občine in kluba obrnil tudi na Mednarodno športno razsodišče (CAS), postopek v Lozani je že stekel, toda 8. julija se je vse postavilo na glavo. Miran Vuk je doživel zastoj srca, po katerem se je boril za življenje. Slaba dva meseca je bil v komi in danes še vedno okreva, seveda pa je bilo kot na dlani, da bo njegovo zdravstveno stanje v zelo veliki meri oziroma usodno vplivalo na prihodnost nogometa v Zavrču.

Častni predsednik ter brat alfe in omege kluba Roman Vuk si je prizadeval zgodbo z zelo omejenimi finančnimi sredstvi vendarle nekako nadaljevati, a je kmalu obupal. Po 12 krogih v 2. SNL v tej sezoni so v Zavrču potrdili namigovanja, da je članska ekipa izstopila iz lige; z obljubo, da jo bodo za naslednjo sezono znova poskušali sestaviti, mlajše selekcije pa naj bi vmes nemoteno delovale naprej. In to se tudi zares dogaja. Mladinska ekipa denimo tekmuje v 2. SML – vzhod in je po jesenskem delu prvenstva na šestem mestu na lestvici. Rezultati kadetov so bili precej slabši, starejši in mlajši dečki so dejavni v ligi MNZ Ptuj.

Kakopak je hvale vredno, da mlajše selekcije še “živijo” in tekmujejo, vendar je obenem bolj ali manj jasno, da bo iz leta v leto bolj zahtevno. Ker je zelo težko zagotoviti prepotrebna finančna sredstva, poleg tega bodo nadobudni nogometaši bržčas v vse večji meri izbirali okolja, v katerih bodo našli motivacijo tudi ali predvsem v tem, da bi napredovali v člansko zasedbo, ki je v Zavrču zdaj torej ni in menda naj bi tako kljub drugačnim napovedim ostalo do nadaljnjega.

Še največjo oviro pa predstavljajo dolgovi, ki jih je treba poravnati. Miran Vuk je imel preračunano, kako bi poslovanje dvignil na zeleno vejo, a so mu zdravstvene težave onemogočile, da bi izpeljal odmevne prestope in tako dobil zajetne odškodnine, s pomočjo katerih bi še naprej krmaril završko nogometno barko. Tudi nekateri drugi dogovori so razumljivo padli v vodo in postali neuresničljivi. Vzdrževanje sicer čudovitega stadiona v osrčju Haloz in pomožnih igrišč, ki ponujajo odlične pogoje za vadbo, prav tako nikakor ni poceni, zato pač ni presenečenje, da v Zavrču iščejo vse mogoče rešitve, da bi prišli do denarja.

In ena od teh je – prodaja žarometov. Da, prav ste prebrali. V Zavrču so prišli na idejo, da bi si finančno injekcijo, ki bi jim olajšala življenje, zagotovili na tak način, vendar za zdaj brez uspeha. Po naših informacijah je bilo nekaj klubov, ki jih je nakup “svetlobe” zanimal, a so si naposled premislili. Ne (samo) zaradi cene. Zavrčane naj bi sicer projekt večernih tekem stal nekaj več kot 300 tisoč evrov, zdaj pa so to pridobitev menda pripravljeni odstopiti za 160 tisoč evrov. Ampak to je »gola« cena, h kateri je treba prišteti še demontažo, ki je vse prej kot lahek zalogaj in tudi vse prej kot poceni. Zato vse kaže, da se bodo žarometi vendarle in kljub vsemu še kar nekaj časa bohotili v Zavrču. Ugasnjeni …

Vir: ekipa24.si

Stadion Bonifika

Koprska Bonifika je po zlatih 80. letih doživela občasna precej sušna obdobja v naslednjih 20. letih, tudi izpad iz prve lige. Prestižni imidž, ki si ga je pridobila v časih medrepubliške lige z dobrimi igrami in izjemno obiskanostjo stadiona, je več ali manj uspešno zapravila med životarjenjem v obdobju samostojne slovenske lige. Tudi infrastruktura – zelo solidna v primerjavi z drugimi stadioni takratnih slovenskih prvoligašev v začetku 90. let – je medtem zastarala in postala neprimerna, neprivlačna in nefunkcionalna. Lansko jesen pa je Bonifika spet doživela preporod. Prenovljen, zelo lep stadion in dobre predstave svojih nogometašev.

ZGODOVINA

Prvotni objekt v Kopru je bil zgrajen malce po drugi svetovni vojni. Stari Bonifiki je bila kmalu pridodana tudi atletska steza, ki je renoviranje doživela leta 1985. V zlatih časih koprskega nogometa se je znalo stisniti na veliki nepokriti tribuni in okoli stadiona tudi do 8.500 gledalcev. Največjo čast so doživeli, ko so lahko gostili v začetku novega tisočletja prijateljsko člansko srečanje med Slovenijo in atraktivnim Urugvajem (0:2). Koprski objekt, ki se je ponašal s slovesom ene najslabših travnatih površin v zgodovini prvoligaškega tekmovanja, je vendarle obrnil nov list v zgodovini. Tako je oktobra ugledal luč nov objekt (nogometaši Kopra so pred tem slabo leto domače tekme igrali v Novi Gorici) z dvema modernima tribunama v obliki črke L. (Vir: Sportal)

OPIS STADIONA

Stadion Bonifika je del Športno rekreativnega centra Bonifika. Stadion sestavljajo prenovljena vzhodna (nekoč poimenovana glavna – in takrat tudi edina prava tribuna) ter nova južna (VIP) tribuna, na severni in zahodni strani pa še štiri montažne tribune; na vsaki strani po dve. Glavni vhod na stadion je na jugovzhodni strani, še en pa na severozahodni strani (bolj znan kot vhod za domače navijače). Službena vhoda sta dva, prvi za južno (VIP) tribuno ter drugi na jugozahodni strani. Pomembna pridobitev za koprski stadion so reflektorji, stadion pa ima tudi poseben vhod za invalide. Velik ekran je lociran za eno izmed montažnih tribun na severni strani stadiona.

Glavna (vzhodna) tribuna

Prenovljena glavna tribuna je dobila povsem nov izgled in streho, na njej je sedem sektorjev sedežev. V zadnji vrsti osrednjega sektorja so locirani novinarji. Resda pa smo glede na prenovo stadiona pričakovali od tega sektorja občutno več.

Pod glavno tribuno ni slačilnic, temveč predvsem trgovski in gostinski lokali. Po prenovi se kapaciteta glavne tribune ni bistveno spremenila – malenkostno se je povečala.

Južna (VIP) tribuna

Tribuno za pomembne gledalce so v Kopru žal zgradili za golom in tako verjetno za dlje časa preprečili možnost, da bi koprski stadion nekoč zgledal, kot bi naj pravi nogometni stadion zares izgledal in bil hkrati varen za različne kategorije obiskovalcev tekem. Ker pa je današnje stanje popolnoma neprimerljivo z izgledom prejšnjega stadiona, ne bomo iskali dlake v jajcu.

V zadnjih vrstah nove južne tribune je poskrbljeno tudi za najbolj izbirčne obiskovalce nogometnih tekem. Izbirčneži so deležni udobja najsodobnejših kino dvoran – je pa tudi res, da ti sedeži, kakor tudi pretežni del večine ostalih tribun, bolj kot ne, na tekmah samevajo.

Severna tribuna

Na severni strani stadiona sta dve identični montažni tribuni, od katerih šteje vsaka po 264 sedežev, skupaj torej 528. Za prvo tribuno najdemo velik ekran, druga pa je namenjena gostujočih navijačem.

V severozahodnem kotu stadiona je vhod za domače navijače, sicer pa je na severni strani več kot dovolj prostora, da bi lahko enkrat v prihodnosti zgradili pravo tribuno za navijače, čeprav trenutno glede na obiskanost tekem za to ni potrebe.

Zahodna tribuna

Vsaka izmed obeh montažnih tribun na zahodni strani Bonifike šteje 336 sedežev, skupaj torej štejeta zahodni tribuni 672 sedežev.

KAPACITETA IN OBISKANOST

Kapaciteta tribun:

Vzhodna (glavna) tribuna: 1.851 sedežev
Južna (VIP) tribuna: 996 sedežev
Zahodni tribuni: 672 sedežev
Severni tribuni: 528 sedežev
Skupaj 4.047 sedežev

Pred 20. leti smo lahko v športnih časnikih in revijah prebirali članke z naslovi “Pravo južnoameriško vzdušje na Bonifiki”, “Bonifika kakor pekel” … in res se je takrat na tekmah Kopra zbiralo ogromno število navijačev. Ekipa (22. 10. 1991, str. 26) navaja kot rekordni obisk Bonifike tekmo proti ljubljanski Olimpiji spomladi leta 1987, ko je vstopnico kupilo skoraj 7.200 gledalcev, kar pomeni, da je bil dejanski obisk še višji. Takrat na glavni tribuni še ni bilo sedežev, pa tudi sicer so v tistih časih gledalce na stadion natisnili kot sardine v konzervo. (Vir: članek ocenjevanja Bonifike)

Koprski nogometni klub je od prenovitve Bonifike na domačem igrišču odigral enajst prvenstvenih tekem, od tega tri tekme jeseni – slednje so bile nadpovprečno obiskane. Po podatkih delegatov si je omenjenih enajst tekem skupaj ogledalo 14.600 gledalcev, kar znaša 1.327 gledalcev na tekmo. Kot najbolj obiskano tekmo so ocenili prvo tekmo na prenovljeni Bonifiki, ko bi si naj tekmo proti Olimpiji ogledalo 4.500 gledalcev, kar je glede na dostopen material s tekme pretiran podatek. Koliko gledalcev si je enajst tekem na Bonifiki dejansko ogledalo, lahko le ugibamo, verjetno pa se obiskanost giblje pri približno tisoč gledalcih na tekmo. Pri uradnih ocenah števila gledalcev se zanašamo na zapis delegatov na tekmah, katerih podatki so še vedno bolj verodostojni in natančni glede na podatke (pogosto navijaško razpoloženih) novinarjev. Je pa res, da je na vsaki tekmi drug delegat in njihove ocene se znajo od tekme do tekme bistveno razlikovati. Nekateri so izjemno natančni, drugi površni.

OCENJEVANJE

Sektor za domače navijače: ocena 7 – povprečno

Sektor koprskih ultrasov je na zahodni tribuni. Nad pogoji spremljanja nogometne tekme se Tifozi zagotovo ne morejo pritoževati. Žal pa se zaradi omejenih finančnih sredstev in ne povsem domišljene gradnje stadiona sektor za domače navijače ne nahaja tam, kjer bi naj bil, kar je tudi njegova glavna slabost. V drugih pogojih bi torej pričakovali navijaški sektor za golom, pokrit s streho, s sedeži brez naslonjal in na pravi, ne zgolj na montažni tribuni. Pozitivno presenečenje je zagotovo dejstvo, da je sektor brez ograj, tako značilnih za navijaške kletke.

Sektor domačih navijačev šteje 75 sedežev, v primeru množično obiskane tekme pa se lahko navijaški sektor podaljša še po preostanku južnega dela zahodne montažne tribune, ki šteje 336 sedežev.

Sektor za gostujoče navijače: ocena 7 – povprečno

Sektor za gostujoče navijače je lociran na montažni severni tribuni, diagonalno preko sektorja za domače navijače. Prednost sektorja – lokacija (bolj ali manj) za golom zna biti kdaj v prihodnosti tudi nevarnost, saj je vhod za domače navijače na severozahodnem robu stadiona in do kontakta med domačimi in gostujočimi navijači zna priti zelo hitro. Slabosti sektorja so identične tistim, ki smo jih pripisali že sektorju za domače navijače: ni strehe, sedeži z naslonjalom in namesto prave le montažna tribuna.

Montažna tribuna ima tri sektorje, na prvem je nameščenih 65, na drugem 134 ter na tretjem 65 sedežev z naslonjalom, skupaj torej 264 sedežev. V primeru obiska večje navijaške skupine je lahko navijaški sektor celotna severna tribuna, tudi obe montažni tribuni na severni strani, sicer pa le eden od posameznih sektorjev.

Izgled stadiona: ocena 8 – solidno

Bonifiko je pred prenovo dobesedno povozil čas, poleg tega je travnata površina slovela kot ena najslabših v Sloveniji. Ob napovedih izgleda stadiona pred prenovo smo se bali, da bo spet prišlo do številnih improvizacij in bližnjic pri gradnji stadiona, vendar danes lahko rečemo, da je Bonifika glede na gospodarske razmere in splošno stanje lep stadion. Montažne tribune v kontekstu izgleda stadiona niso preveč moteče, poskrbljeno je za koliko toliko enoten videz stadiona. Spremljanje tekem je za gledalce udobno, prijetno, svoje doda še igranje v večernem terminu pod reflektorji.

Skupna ocena: 7 – povprečno

Skupek ocen uvršča Bonifiko na zanesljivo tretje mesto, takoj za Ljudskim vrtom in celjsko Areno Petrol (pri tem še ne upoštevamo ljubljanskih Stožic, ki jih v člankih ocenjevanja stadionov še nismo predstavili). Vsekakor ima Bonifika v prihodnosti solidne možnosti, da ga izgradijo v pravi nogometni stadion.

Preberite tudi:

– ocenjevanje stadiona Bonifika (8. 9. 2009)

– kratka predstavitev stadiona na spletni strani FC Koper (6. 1. 2011)

Končana dela na tribuni v beltinskem Športnem parku

Podjetje Helios in Olimpijski komite Slovenije sta razpisala natečaj Uredite si športne objekte po svoje, na katerem je zmagal predlog prenove tribune beltinskega stadiona. Ta predlog je prejel 685 znakov “všeč mi je”, zanj pa so lahko glasovali uporabniki Facebooka. Natečaj je med športnimi društvi in zvezami dobro poznan, saj je bilo s pomočjo natečaja preurejenih že več kot 60 objektov v Sloveniji.

Dela na beltinskem stadionu so zaradi neugodnih vremenskih razmer potekala dlje, kot so sprva načrtovali in sicer od 8. oktobra do 5. novembra 2010. Podjetje Helios je doniralo zaščitne premaze in barve za kovinsko konstrukcijo strehe in za ograjo – v skupni vrednosti 2.351,00 evrov, Občina Beltinci pa še dodatnih 4.776,48 evrov za barvo in ostale premaze betonskih stebrov tribune ter za delo.

V beltinskem športnem parku, katerega lastnik je Občina Beltinci, domujeta nogometni klub Beltinci ter ženski nogometni klub Pomurje, ki se je pred slabima dvema letoma preselil iz Filovcev v Prekmurju v Beltince. Prav predstavniki ženskega nogometnega kluba so v veliki meri zaslužni, da so po preselitvi vsem težavam beltinskega nogometa navkljub že nekoliko preveč zanemarjen stadion preuredili v – za bivanje nogometašev – primerne prostore. Obiskovalci beltinskega Športnega parka so skrbne roke predstavnikov ŽNK Filovci najbolj opazili predvsem na pomožnem igrišču, ki so ga ponovno usposobili za treninge. Pravzaprav prenova še vedno poteka, velika zahvala pa gre tudi lastniku stadiona, Občini Beltinci, ki je za to problematiko zelo razumevajoča in pomaga, kolikor je le v njeni moči.

Stadionu v Beltincih se obeta lepša prihodnost

Čeprav je prihodnost (moškega) nogometnega kluba Beltinci v tem trenutku nejasna (v kratkem bi naj potekal občni zbor kluba), se kljub vsemu vsaj za zdaj obeta precej boljša prihodnost beltinškemu stadionu. Na Občini Beltinci so potrdili, da je gradbeno dovoljenje za gradnjo prostorov pod tribuno že pridobljeno. Predvidena je izgradnja manjše dvorane, štirih slačilnic ter manjšega gostinskega obrata. Seveda je v okviru tega projekta predvidena tudi ureditev komunalne infrastrukture. V tem trenutku izgradnja še ni mogoča zaradi pomanjkanja denarnih sredstev. Občina si potrebna sredstva prizadeva pridobiti in po optimističnih predvidevanjih je pričakovati pričetek izgradnje enkrat v naslednjih treh letih.

V Beltincih žal še vedno očem izstopajo izstrošeni sedeži na tribuni, ki so še vedno prvi sedeži, odkar so leta 1997 zgradili tribuno. Menjava sedežev zaradi pomanjkanja denarnih sredstev v tem trenutku ni možna, vsekakor pa to ostaja jasno izražena želja. Pričakovati je, da bi do menjave sedežev lahko prišlo v času izgradnje prostorov pod tribuno.

Preberite tudi:

• Ocenjevanje Športnega parka v Beltincih
• navijaška skupina Marki

Dopolnjena še kategorija Predstavitve stadionov

V zimskem premoru slovenskih nogometnih klubov dopolnjujemo in polnimo načrtovano shemo strani fotoultras.si. Medtem ko smo že pred časom uvedli in pozneje preuredili kategorijo Stadioni, smo sedaj dopolnili še rubriko Predstavitve stadionov, kjer lahko bralec dobi hitre in najosnovnejše podatke in fotografije o največjih slovenskih stadionih.

Več: Predstavitve stadionov

Preglednica slovenskih stadionov

Predstavitev stadionov

STOŽICE

Kraj: Ljubljana

Klub: Olimpija in reprezentanca Slovenije

Kapaciteta: 16.903

Sedeži: 16.596

ARENA PETROL

Kraj: Celje

Klub: CM Celje

Kapaciteta: 13.006

Sedeži:  13.006

Več o stadionu: Arena Petrol

LJUDSKI VRT

Kraj: Maribor

Klub: Maribor

Kapaciteta: 12.881

Sedeži: 12.881

Več o stadionu: Ljudski vrt

BONIFIKA

Kraj: Koper

Klub: Luka Koper

Kapaciteta: 4.047

Sedeži: 4.047

Več o stadionu: Bonifika (predstavitev Bonifike pred prenovo)

FAZANERIJA

Kraj: Murska Sobota

Klub: Mura 05

Kapaciteta: 5.500

Sedeži: 3.782

Več o stadionu: Fazanerija

ŠPORTNI PARK

Kraj: Domžale

Klub: Domžale

Kapaciteta: 3.000

Sedeži: 2.726

Več o stadionu: Športni park

OB JEZERU

Kraj: Velenje

Klub: Rudar

Kapaciteta: 2.500

Sedeži: 2.341

Več o stadionu: Ob jezeru

ŠPORTNI PARK

Kraj: Nova Gorica

Klub: HIT Gorica

Kapaciteta: 3.000

Sedeži: 2.310

Več o stadionu: Športni park

SPODNJA ŠIŠKA

Kraj: Ljubljana

Kluba: Interblock in Ljubljana

Kapaciteta: 2.500

Sedeži: 2.308

Več o stadionu: Spodnja Šiška

MESTNI STADION

Kraj: Ptuj

Klub: Drava

Kapaciteta: 3.000

Sedeži: 2.207

Več o stadionu: Mestni stadion

ŠPORTNI CENTER KRANJ

Kraj: Kranj

Klub: Triglav Gorenjska

Kapaciteta: 2.029

Sedeži: 2.029

Več o stadionu: Športni center Kranj

ŠPORTNI PARK

Kraj: Lendava

Klub: Nafta

Kapaciteta: 2.500

Sedeži: 2.011

Več o stadionu: Športni park

NOGOMETNI ŠTADION AJDOVŠČINA

Kraj: Ajdovščina

Klub: Primorje

Kapaciteta: 1.682

Sedeži: 1.682

Več o stadionu: Nogometni štadion Ajdovščina in Stadion Primorje

ŠPORTNI PARK BELTINCI

Kraj: Beltinci

Klub: Beltinci

Kapaciteta: 3.500

Sedeži: 1.346

Več o stadionu: Prenova stadiona v Beltincih

Več o stadionu: Športni park (opomba: predstavljen je Športni park pred zadnjo večjo prenovo)

MESTNI STADION IZOLA

Kraj: Izola

Klub: Izola

Kapaciteta: 6.000

Sedeži: 729

Več o stadionu: Mestni stadion

Nogometni štadion Ajdovščina

Primorje iz Ajdovščine se je v vseh letih slovenske lige izkazalo kot stabilen prvoligaš, ki je na svojih tekmah gostil številne gostujoče navijaške skupine. Ajdovski stadion je bil v preteklosti zagotovo en najslabših, če ne najslabši, na katerem so se v zadnjih letih igrale tekme prve lige (vmes tudi eno leto tekme druge lige). Mesto Ajdovščina nima niti 6.500 prebivalcev, s številnimi okoliškimi vasmi pa nabere že skoraj zavidljivih 20.000 prebivalcev, kar pa je kljub vsemu dosti premalo za potencialno velik bazen navijačev. In res se na stadionu Primorja zbira zanemarljivo majhno število navijačev. Ne glede na to, koliko navijačev obiskuje tekme v Ajdovščini, smo se razveselili otvoritve obnovljenega stadiona.

Bistveni razlog in cilj Občine Ajdovščina za projekt obnove stadiona je pridobiti športni objekt, ki bo sodoben, katerega igralna površina bo uporabna v različnih pogojih, s primernimi pogoji za oglede tekem in ki bo dosegal standarde za igranje prvoligaških tekem in za tekmovanja UEFA. Stadion je 2. septembra 2010 uspešno prestal tehnični pregled in pridobil pravnomočno uporabno dovoljenje. Zgrajen je bil slab mesec pred rokom, ki ga je določala konec avgusta 2009 podpisana pogodba z izvajalcem del, podjetjem Primorje. (Vir: Spletna stran Občine Ajdovščina)

ZGODOVINA

Stadion Primorja je bil zgrajen leta 1929, ko so hoteli Italijani pridobiti na svojo stran čim več mladih, med katerimi bi lahko širili duh fašizma. Iz tistega časa je tudi pokrita tribuna. Ker je bilo igrišče ob Goriški cesti po vojni zapuščeno in neprimerno, se je aktivnost odvijala na Policah. Leta 1948 se je začela obnova današnjega igrišča, ekipa pa je medtem trenirala na travnati površini na letališču. Veliko sta prispevala SGP Primorje in takratni predsednik Friderik Pavlič. (Povzeto po spletni strani NK Primorje.)

Naslednja dograditev je potekala v zgodnjih osemdesetih letih, ko so klubi uspešno prebrodili znamenite portoroške sklepe, v Ajdovščini pa se je začel nov zagon tudi z gradnjo prizidka k prvotni tribuni iz časov fašizma. Nova prelomnica je bila seveda osamosvojitev Slovenije, nove dograditve pa so potekale leta 1995 in 1998, to je bilo tudi obdobje odmevne zmage proti švedskemu AIK Solni. Načrti za popolno prenovo objekta so se porajali že takrat, nazadnje je bilo potrebno celo desetletje, da se je vodstvo občine odločilo sprejeti izziv in začeti dober milijon evrov vredno naložbo. Poti nazaj ni bilo več, kmalu je padel dolgoletni zaščitni znak – Mussolinijeva tribuna. (Vir: Sandi Škvarč, Ekipa, 8. 9. 2010)

Stadion je pozicioniran na obrobje mesta v smeri proti Novi Gorici, vpet pa med letališče in pokopališče. In prav ta dva kraja sta v zgodovini dajala stadionu poimenovanja. Ob zmagah je bil stadion poimenovan kot »STADION OB LETALIŠČU«, ob porazih pa »STADION OB POKOPALIŠČU«. Domači nogometni navdušenci pa velikokrat vzpodbujajo domače nogometaše s tem, da jih usmerjajo in sicer proti »BATIČU« ali »LOKAVCU«. (Povzeto po spletni strani NK Primorje)

OPIS STADIONA

Prenovljeni stadion Primorja ima dve tribuni – glavno zahodno in vzhodno tribuno.

Glavna – zahodna tribuna je danes enovita, za razliko od nekdanje, ki je bila sestavljena iz stare, t. i. Mussolinijeve tribune – zgrajene leta 1929 – ter novejšega prizidka. Slednjega so ohranili, staro tribuno podrli ter namesto nje postavili novo, ki z nekdanjim prizidkom sestavlja enovito tribuno. Zahodna tribuna je delno pokrita s konzolno streho, pod katero so prostori za novinarje in snemalce ter VIP-goste. Urejen je brezplačen wireless (brezžični) dostop do interneta. Ohranili so prizidek nekdanje glavne tribune. Pod sedanjo glavno tribuno so urejeni dodatni prostori in sodobne garderobe. Preurejeni ali na novo urejeni so vsi klubski prostori v zgornjem nadstropju zaprtega dela zahodne tribune ter vsi potrebni pomožni prostori za izvedbo tekem v spodnjem nadstropju. Klopi za trenerje, rezervne igralce in četrtega sodnika so tik pred glavno tribuno.

Vzhodna tribuna je v celoti pokrita in zaprta ter nudi zaščito pred burjo in tudi akustično zaščito. Prejšnjo vzhodno tribuno so sestavljale štiri vrste sedežev po celotni dolžini tribune, od teh so ohranili tri in jih še nadgradili s tremi vrstami – torej danes vzhodno tribuno sestavlja šest vrst sedežev.

Na južni strani vzhodne tribune so pomožni prostori, kjer bo tudi gostinski lokal, poleg tega pa še vhod na stadion, sanitarije, prostor za prodajo vstopnic in prostor za reševalce. Za v celoti novim mejnim zidom na južni strani stadiona je novo parkirišče s 100 parkirnimi mesti.

Na severni strani stadiona, kjer sta bili nekoč dve vrsti sedežev, na katerih so navijali domači ultrasi Red Devils, danes ni nobene infrastrukture. Takoj za golom na tej severni strani je manjša vzpetina, za obsežnim prostorom, travnato površino, ki lahko služi tudi za treninge, pa je ostal nekdanji zid, ki je omejeval stadion Primorja.

Naročnik izgradnje novega stadiona je bila Občina Ajdovščina, zato je stadion v barvah značilnih za ajdovsko občino in ne v barvah značilnih za NK Primorje – v rdečečrnih barvah. Izvajalec izgradnje stadiona je bilo domače podjetje Primorje, d. d. Pogodbena vrednost izgradnje stadiona je bila 1,040.239 EUR, projekt pa so financirali Občina Ajdovščina, Ministrstvo za šolstvo in šport, Fundacija za šport in drugi. Skrbnik stadiona je kar nogometni klub Primorje. Čeprav zaenkrat reflektorjev še niso postavili, je infrastruktura za njihovo postavitev urejena.

Vir nekaterih podatkov v Opisu stadiona je članek Navijačem je zaigralo srce …, avtorja Sandija Škvarča (Ekipa, 8. 9. 2010).

KAPACITETA IN OBISKANOST

Kapaciteta glavne tribune je 532 sedežev z naslonjali na osrednjem delu tribune, ki je namenjen običajnim gledalcem. Na vrhu tribune pa je v dveh sektorjih še v vsakem po 44 sedežev z naslonjali (skupaj 88). Skupna kapaciteta glavne tribune torej znaša 620 sedežev. Na manjši – vzhodni tribuni je nameščenih 1.062 sedežev z naslonjali v različnih odtenkih zelene barve. V primerjavi s kapaciteto te iste tribune pred prenovo je imela prejšnja tribuna štiri vrste sedežev po celotni dolžini, sedanja jih ima dve več, torej šest. Prejšnja kapaciteta je bila 800 sedežev, torej 262 manj kot danes.

Skupna kapaciteta stadiona je 1.682 sedežev z naslonjali. Ker uradno drugih kapacitet (stojišč) stadion nima, lahko štejemo kot uradno kapaciteto stadiona 1.682 gledalcev. Seveda si lahko stoje na različnih predelih (predvsem na glavni tribuni) stadiona ogleda tekme še več gledalcev. V že omenjenem članku v Ekipi je govora o 1.705 sedežih.

V tekoči sezoni so Ajdovci “prvo” domačo tekmo na prenovljenem stadionu, ki so jo bili prisiljeni zaradi burje in dežja prestaviti iz 18. 9. na 10. 10.,  odigrali proti CM Celju, na kateri se je po podatkih delegata NZS zbralo približno 500 gledalcev. Na kronološko gledano prvih dveh domačih tekmah proti Luki Koper (22. 9.) in Nafti (25. 9.) se je zbralo prvič 650 in drugič 550 gledalcev. Domača tekma proti Triglavu Gorenjski (16. 10.) je bila preložena. Tako se je na treh prvenstvenih tekmah zbralo približno 560 gledalcev na tekmo. Prva tekma sploh na prenovljenem stadionu v Ajdovščini je bila odigrana 5. septembra na turnirju primorskih moštev, na katerem sta glavno vlogo odigrala domače Primorje in sosed HIT Gorica. Na spletni strani Občine Ajdovščina pišejo o dvatisoč glavi množici, vendar žal najbolj obiskana tekma tega turnirja ni presegla števila 1.200, 1.300 gledalcev.

Revija SNL 2008/09 navaja kot rekordni obisk stadiona številko 3.200. Aprila 1996. leta je bilo na gostovanju v Ajdovščini skoraj 200 Goriških vrtnic, vsega skupaj pa bi naj bilo takrat v Ajdovščini  po  besedah Goričanov menda celo 2.000 pristašev Gorice. Nekdanja domača skupina Red Devils je spadala med manjše skupine, njihova največja številka nam ni znana. V intervjuju z njimi (revija Ultra, št. 3, februar 1996) smo lahko prebrali, da je štela skupina sredi leta 1995 približno 70 rednih navijačev. (Vir: članek Stadion Primorje – ocenjevanje stadiona, ki smo ga objavili 23. 11. 2009 na naši spletni strani)

Resda se iz današnje perspektive zdijo nekatere številke v prejšnjem odstavku pretirane, a dejstvo je, da jih  na obstoječem stadionu v Ajdovščini ne bodo zmogli preseči. Po eni strani zaradi premajhnega zanimanja širših množic za obisk nogometnih tekem v Ajdovščini, po drugi zaradi omejitve v smislu razpoložljive kapacitete stadiona. Ne verjamemo namreč, da bi v naslednjih verjetno nekaj deset letih prišlo do širitve stadiona oziroma gradnje novih tribun.

OCENJEVANJE

Sektor za domače navijače: ocena 6 – še prebavljivo

Levi rob vzhodne tribune (na sliki zadnji sektor na desni) se zdi edini smiselni sektor, kjer bi lahko nastanili morebitne domače navijače, če bi se ti uspeli dogovoriti in organizirati. Nekako si ne predstavljamo, da bi jih namestili na glavno tribuno. Prednosti tega sektorja: gre za pravo in ne za montažno tribuno, tribuna je nadstrešena, iz sektorja je mogoče udobno in pregledno spremljati igro na igrišču. Sektorja ne obdaja (vsaj zaenkrat ne) kletka, zagotovo bi pa (podobno kot na sektorju za gostujoče navijače) namestili improvizirane ograje. Slabost je vsekakor že samo dejstvo, da ni tribun za golom, torej navijaških tribun in da so sedeži z naslonjali, ne brez naslonjal. Še ena slabost je dejstvo, da bi se tako sektor za domače kot sektor za gostujoče navijače nahajala na isti tribuni, kar je dodatno tveganje v smislu varnosti.

Sektor za gostujoče navijače: ocena 6 – še prebavljivo

Žal se v Ajdovščini niso odločili za postavitev tribune za severnim golom, za katero je prostora več kot dovolj, denarnica Občine Ajdovščina pa je kot kaže preplitva za to dodatno investicijo. Desni rob vzhodne tribune (na sliki zadnji sektor na levi) je sektor namenjen gostujočim navijačem. Na tekmah med prvim in drugim sektorjem sedežev namestijo improvizirane ograje, ki fizično ločujejo gostujoče ultrase od ostalih gledalcev. Za ta sektor veljajo enake značilnosti kot za sektor za domače navijače.

Izgled stadiona: ocena 7 – povprečno

Kakor smo zapisali pri ocenjevanju lendavskega pa še katerega stadiona, lahko iste besede ponovimo … Ker gre za manjši stadion v manjšem kraju, seveda ob upoštevanju dejstva, da tribun za golom ni, je ocena 7 tudi maksimalna ocena, ki bi jo lahko dobil tovrstni stadion. Glede na majhnost kraja in regije pa so povezane tribune okrog celotnega igrišča nesmiselne. Čeprav kakovosti in funkcionalnosti garderob, travnate površine in tako naprej ne ocenjujemo, je bila prenova stadiona zelo pomembna tudi iz tega vidika. Bolj grdega in slabšega stadiona, kot je bil pred prenovo, si težko zamišljamo.

Skupna ocena: 6 – še prebavljivo

Še prebavljiva skupna ocena je predvsem posledica odsotnosti navijaških tribun. Če v tem trenutku v Ajdovščini ne obstaja ultras navijaška skupina, še ne pomeni, da se nekoč spet ne bo aktivirala, dosti bolj je pa pomembno, da Ajdovščina pogosto gosti ultrase iz drugih krajev. Stadion je sicer simpatičen, vendar redko kdaj naletimo na zares bizarno podrobnost, ki jo vidimo v Ajdovščini. Stadion v barvah občine in ne v barvah lokalnega kluba – v očeh navijača je ta poteza vredna vsakega obsojanja! Zanimanje za nogomet v Ajdovščini je premalo za večji stadion, saj bo težko napolniti že obstoječo kapaciteto. Še enkrat – simpatičen stadion, vendar smo prepričani, da bi se kljub težkim časom dalo iz prenove potegniti še kaj več.

Preberite tudi:

• Prenova stadiona Primorja v Ajdovščini (2. 9. 2010)
• Prenova stadiona v Ajdovščini (12. 6. 2010)
• Stadion Primorje (23. 9. 2009) – ocenjevanje stadionov

Naslednja stran »