Srečno 2016!

Pogovor z Black Gringosi

Murska Sobota je ena zelo redkih sredin v Sloveniji, ki lahko privablja množice navijačev na svojo Fazanerijo. In Mura je klub, ki jo je tudi nemajhno število navijačev drugih klubov vedno prištevalo med velike slovenske klube. Vendar klub razen naslova pokalnega prvaka iz leta 1995 ni osvojil nobene druge omembe vredne lovorike. Po več klavrnih pobiranjih kluba, celo dveh propadih, se je zgodilo to, kar se je vse od leta 1991 zdelo, da se Muri ne more zgoditi nikoli. Nezaupanje pristašev kluba je doseglo vrhunec, tribune Fazanerije pa samevajo. In ko je bil še junija 2015 povsem realen še en, že tretji propad kluba, se je zgodilo to, na kar muraši upajo že vsaj deset let. Od nikoder se je pojavil še en skrivnostni investitor, tokrat ruski. Resda so pomembno vlogo odigrali domači podjetniki, ki ruskemu kapitalu pomembno parirajo z odhodki iz lastne denarnice. In končno kluba niso prevzeli samo slamnati predsedniki brez denarja, kot je bila vsakokratna praksa v minulih letih. Posledice vsega nakopičenega iz minulih let, predvsem iz časa od zadnje epizode Mure v prvi ligi do včeraj, je močno čutiti tudi na navijaški skupini Black Gringos.

Kakšno je dandanes vzdušje na Fazaneriji? Menda denarja v klubski blagajni ne primanjkuje, muraši so odšli na zimski odmor z osvojenim drugim mestom in kljub občutnemu točkovemu zaostanku za prvimi Beltinci realnimi možnostmi, da ob koncu prvenstva še vedno ujamejo prvo mesto na lestvici. Kljub temu pa tribune Fazanerije več ne privabljajo obiskovalcev. Obisk tekem je slab.
Vzdušje v Fazaneriji je daleč od tega, kar Murska Sobota premore. Gledalcev je malo, med 150 in 300 gledalci na tekmo. Edina tekma, ki pritegne gledalce, je tekma z Beltinci predvsem zaradi borbe za prvo mesto. Takšno stanje je povzročilo – pa čeprav sedaj igralci igrajo dobro in je tudi denar v blagajni – nezaupanje, do katerega je prišlo zaradi dvakratnega propada kluba. V Murski Soboti sta dva klana. Prvi podpirajo klub vedno, tudi sedaj po dveh propadih kluba. Drugi vedno širijo neresnice o klubu, vodilnih v klubu in samem stanjem kluba in navijačev. Je pa sedaj videti, da gre klub v pravo smer, počasi, ampak pravilno.

Kako ste doživljali vzpone in padce svojega kluba? Kaj so prinesla leta umiranja kluba na obroke za vašo skupino? Kako se je to poznalo na številčnosti?
To, kar se je dogajalo v Murski Soboti z klubom, je enostavno grozno in sramotno. V klubu so delovali ljudje, ki so delali samo za lastni žep in jim je bilo vseeno za klub in navijače. Vse to se pozna na skupini in obisku tekem v Fazaneriji. V Prekmurju ni več pravega zaupanja v Muro in vodilne v klubu. To se lahko spremeni samo z dobrim delom vodilnih in z napredovanjem kluba v višji rang tekmovanja. Prekmurci smo vedno bili nogometni narod, tekme so bile vedno dobro obiskane, Fazanerija je bila vedno v vrhu po tem kriteriju. Za Muro je vedno navijal cel stadion. Upajmo, da se vse to vrne čim prej.

Če potegnemo črto pod jesenskim delom sezone – kako ste zadovoljni z obiskom, s kakovostjo, s prikazanim. Kaj ste pokazali na tribunah?
Obisk Gringosov se giblje med 20 do 30 članov na tekmo. Izjeme v tem jesenskem delu so bile tekma z Bakovci, kjer smo Gringosi praznovali 24 let, tekma z Nafto ter tekma z Gorico, na katerih se nas je zbralo okrog 50. Bili smo aktivni na vseh tekmah, navijali vseh 90 minut. Vedno se sicer da boljše, ampak glede na to, da Gringosi preživljamo težke čase, lahko zaključimo, da smo z jesenskim delom sezone zadovoljni. Pripravili smo koreografije na vseh treh omenjenih tekmah, glede na tekmovanje v tretji ligi pa smo tudi po deležu uporabljene pirotehnike več kot zadovoljni. Na žalost je bilo iz strani prejšnje vodilne garniture pri Gringosih še v času I. lige narejeno preveč škode. Posledice – tudi glede manjše številčnosti – čutimo še danes. Takšna stališča se trudimo spremeniti, največ z izgledom tribune, navijanjem in informiranjem ljudi.

Ena izmed tekem, ki privabi večje število navijačev na vašo tribuno, je tekma proti Nafti. Se motimo, če menimo, da ste Gringosi preveč obremenjeni z rivalstvom do Gorgon in seveda enako v obratni smeri?
Delno je res, da smo Gringosi in Gorgone trenutno preveč obremenjeni eni z drugimi, ampak to je razumljivo tako z naše kot iz njihove strani, saj ne eni ne drugi nimamo nič več kot ta derbi. In eni in drugi smo edini aktivni navijaški skupini v III. slovenski ligi vzhod.

Vzdržujete kakšna prijateljstva z drugimi navijaškimi skupinami?
Gringosi ne vzdržujemo nobenih prijateljstev z drugimi navijaškimi skupinami.

Koliko članov sestavlja jedro navijaške skupine? Kakšna je povprečna udeležba vaših članov na domačih tekmah in gostovanjih ter kakšna je trenutno vaša največja številčnost?
Jedro skupine, ki dela ves čas za skupino, sestavlja pet ljudi. Povprečna udeležba skupine na domačih tekmah je med 20 in 30 navijačev, prav tako na gostovanjih. Največja trenutna možna številka je približno 50 ljudi – na derbiju z Nafto ali kakšno drugo bolj pomembno tekmo.

Kdo so nasprotniki Mure v III. SNL vzhod? Kako dojemajo pristaši vaših rivalov v ligi današnjo Muro in Gringose kot navijače?
Nasprotniki so vaški klubi v celem Prekmurju; samo Ljutomer je iz desnega brega reke Mure v III. ligi vzhod. Samo Lendava in Ljutomer sta večja kraja. Muro in Gringose po drugih krajih večinoma dojemajo spoštljivo, saj so to vsi, razen Lendave, navijači Mure in si želijo da se Mura vrne v I. ligo. To so večinoma vsi, ki so hodili na tekme Mure in so oziroma jo še vedno podpirajo in navijajo za njo. Drugi klubi v vaseh nimajo niti organiziranih navijačev, tako da ni nikakršnih nasprotij.

Se udeležujete reprezentančnih tekem? Kakšno je vaše stališče do reprezentance in navijanja zanjo danes?
Skupina se ne udeležuje reprezentančnih tekem. Preveč je ”drkanja” na relaciji Ljubljana-Maribor, kar se nam zdi nepotrebno, saj bi bilo potrebno na reprezentanco gledati z druge strani. Kriva je NZS, ki se preveč obremenjuje z vsem drugim, samo ne s tistim, s čimer bi se bilo potrebno ukvarjati. Navijanje na reprezentančnih tekmah je porazno, ker ni pravega organiziranega navijanja.

Kaj ponujate na področju marketinga navijaških rekvizitov v zadnjem obdobju? Načrtujete kakšne novosti na tem področju?
V tem delu sezone smo izdelali dve vrsti kratkih majic, dve vrsti pulovrov, kape, koledarje in nove šale. Načrtujemo že vnaprej, v začetku leta bomo tako izdelovali še nove stvari.

Kaj lahko pričakujemo od vaše skupine v prihodnje?
Počasi začnemo delati na 25-letnici skupine, ki jo bomo praznovali v septembru, seveda pa pred septembrom ne bomo spali. Spomladanski del bo zelo zanimiv, saj se Mura bori za prvo mesto. Dali bomo vse od sebe in podpirali klub vseh 90 minut.

Kakšni so odnosi z vodstvom kluba? Kakšni so sploh cilji kluba v prihodnje?
Odnosi z vodstvom kluba so dobri, sodelovanje je obojestransko. Klub je napovedal preboj v II. ligo, kar seveda podpiramo, ampak trenutno je najbolj pomembno, da je finančno stanje kluba po dolgem času pozitivno.

Kakšna je politična opredelitev skupine? Kot je zaslediti, zagovarjate idejo o Murski Soboti kot antifašističnem mestu.
Skupina se ne opredeljuje na leve ali desne, zanima nas samo Mura in to je vse. Na tribuni nas ne zanima, kakšne politične opredelitve je kdo, važno je samo, da se navija za Muro. Murska Sobota je dandanes res bolj antifašistična, vse to zaradi različnih narodnosti ljudi, ki živijo pri nas, v našem malem mestu pa se to zelo pozna. Prekmurje ima še vedno trenutno največje število nezaposlenih ljudi, ljudje smo si primorani pomagati med sabo in to je razlog, da ni sovraštva proti kateri drugi narodnosti ali etnični skupini.

 

Kotiček za navijače – 18. 2. 1999

Datum izida: 18. 2. 1999.

Kotiček za navijače – 11. 2. 1999

Datum izida: 11. 2. 1999.

Pogovor z Terror Boys

Predvsem v prvem delu jesenskega dela prvenstva so nas s svojimi igrami in rezultati navduševali nogometaši Gorice, skozi celotno jesen pa so svoje prednosti pokazali tudi Boysi. Glede na negativne dogodke, ki smo jih v medijih spremljali iz Športnega parka do pričetka tekoče sezone, smo pričakovali povsem drugačen trend tako na igrišču kot na tribunah, kot smo mu bili priča. Vendar, kot pravijo Boysi v tokratnem pogovoru, to sploh ni presenetljivo. Sicer pa so rezultati goriške nogometne šole celotni Sloveniji dobro znani. Slovenski navijaški sceni vsekakor primanjkujejo konstantne, številčne in kvalitetne navijaške skupine, zato so Boysi v svoji jesenski izvedbi za celotno slovensko sceno vsekakor dobrodošli.

V zadnjih letih je bilo precej burno dogajanje v goriškem klubu. Vzponi, padci, novi začetki, klavrni konci pa spet novo upanje. Kaj se je v dogajalo v vašem Športnem parku?
Menimo, da je bilo v medijih glede tega napisano in povedano vse, bistvo celotne zgodbe pa je v tem, da je bila za nastalo situacijo oziroma skorajšnji propad kluba in posledično tudi mrk profesionalnega nogometa na Goriškem v največji meri kriva bivša uprava in njena nesposobnost vodenja in upravljanja kluba na profesionalni ravni. Potrebno je namreč vedeti, da ti ljudje niso uživali ne zaupanja lokalnega okolja, še manj pa lokalnega gospodarstva in igralcev, strokovnega štaba ter zaposlenih v klubu, saj so finančno luknjo, ki je v klubu zevala že pred njihovim prihodom s svojo popolnoma zgrešeno politiko in nesposobnim vodenjem samo še poglobili. Pravzaprav je bila njihova edina zares dobra poteza ta, da so se na koncu vendarle uklonili volji oziroma pritisku lokalne nogometne javnosti in so naposled le ponudili svoj odstop.

Glede na vse negativne dogodke so nogometaši Gorice na nek način vseeno presenetili in dlje časa krojili vrh lestvice. Kje so vzroki?
Mislim, da so nad trenutnim potekom jesenskega dela sezone presenečeni predvsem tisti, ki bodisi ne poznajo bodisi zgolj površno poznajo zgodovino oziroma odlike Gorice. Kvaliteta igralskega kadra/podmladka pri nas nikoli ni bila sporna, ne glede na finančne težave in slabše delovne pogoje (mislimo predvsem na plače) v primerjavi z bogatejšimi klubi. Glavni problem moštva je bil ta, da so bili igralci in strokovni štab preprosto prepuščeni sami sebi in prisiljeni v nenehno improvizacijo. Jasno pa je, da v takem okolju in v takšnih pogojih še tako velike odlike ekipe ne pridejo do izraza, saj primanjkuje motiva, finančne stabilnosti in nenazadnje jasne klubske vizije. V sodobnem nogometu pa vemo, da brez finančne stabilnosti dandanes noben resen klub ne more stremeti k rezultatski kontinuiteti. Na tem mestu pa ne moremo mimo odnosa in pripadnosti klubskim barvam tako s strani igralcev, kot tudi strokovnega štaba, ki so dobro leto in pol dobesedno garali zastonj samo zato, da Gorico ohranijo pri življenju in na (za nas) junaški način rešili bodočnost kluba in vseh otrok, ki trenirajo pod okriljem mladinske šole. Tega pravi navijači ne bomo pozabili nikoli in za nas je bil lanski obstanek ligi enak osvojitvi naslova prvaka. Dovolj je samo če pogledate čez mejo in pogledate kakšna usoda je doletela Parmo, ki je bila dobro leto dni v partnerskem razmerju z Gorico. Upamo si trditi, da je v tem primeru srce premagalo denar, ki je gonilna sila modernega nogometa.

Kje sami vidite prihodnost svojega kluba? Kateri model upravljanja vašega kluba se vam zdi ustrezen?
V Gorici imamo že od nekdaj odlično nogometno šolo, zato kvaliteta nikoli ni bila vprašljiva in veseli nas, da se tudi nova uprava zaveda, da je mladinska šola največji kapital s katerim razpolaga Gorica. Njihova vizija temelji na doma vzgojenem kadru in postopni sanaciji, kar pomeni, da ne bodo razmetavali denarja za tujce dvomljive kvalitete, ampak bodo uveljavljali mlade domače talente in s tem poskušali privabiti tudi potencialne sponzorje. Zavedamo se namreč, da Gorica za resno in profesionalno delovanje potrebuje močnega glavnega sponzorja in širšo mrežo manjših lokalnih pokroviteljev. Prepričani smo, da bomo, v primeru da se klub finančno in organizacijsko sanira ter stabilizira, kmalu spet v boju za najvišja mesta v ligi, kamor zaradi svoje zgodovine in tradicije Gorica kot klub tudi spada. Ne nazadnje smo le drugi najtrofejnejši nogometni klub v državi.

Kakšni so odnosi z vodstvom kluba?
Odnosi so odlični, vsekakor gre za daleč najbolj razumno upravo v zadnjem desetletju, ki se zaveda resnosti položaja in ne zida gradov v oblakih, ampak prisega na sistematično delo in ne rine z glavo skozi zid. Z njimi imamo vzpostavljen zelo fer in korekten odnos, ki temelji na medsebojnem spoštovanju in redni komunikaciji. O tem pričajo tudi številne akcije, ki smo jih (in jih tudi v prihodnje še bomo) izpeljali bodisi na našo pobudo bodisi v sodelovanju s klubom (pleskanje in grafitiranje stadiona, Dan ND Gorica …), za nameček pa sodelujemo tudi na področju klubskega marketinga, kjer ni bilo v zadnjih desetih letih narejenega popolnoma nič in ravno zato vodstvu kluba nenehno polagamo na dušo, da je ravno to področje, na katerem bomo morali najbolj zavihati rokave in s skupnimi močmi izboljšati prepoznavnost in pripadnost kluba znotraj lokalnega okolja in širše regije. Dandanes je namreč klub potrebno razvijati kot blagovno znamko in prvi korak na tej poti bodo novi klubski šali, katerih osnutke smo izdelali mi.

Vaša številčnost in predstave na tribuni so že nekaj časa na nivoju. To vam priznavajo tudi drugi slovenski navijači. Če potegnemo črto pod jesenski del sezone – kako ocenjujete sami sebe? Ste s predstavami na tribuni zadovoljni?
Če se ocenimo po šolsko, potem bi rekli »prav dobro«. Sami smo z našim jesenskim delom zadovoljni, čeprav je jasno vedno lahko še bolje, česar se popolnoma zavedamo in zato stremimo k temu, da naš sedanji nivo vzdržujemo, saj lahko le z neko konstanto (kar se tiče številčnosti, izgleda tribune, gostovanj … pa vse tja do marketinga), kot skupina v vseh segmentih postanemo še boljši. Zagotovo pa je naš pogled vedno usmerjen naprej, saj na starih lovorikah ne mislimo počivati, zato smo z mislimi že popolnoma osredotočeni na prihajajoče leto, ki bo za nas še posebej prelomno, saj bo skupina jeseni praznovala 25. obletnico obstoja. Tudi zavoljo tega jubileja čutimo veliko odgovornost in željo, da se v spomladanskem delu in kasneje v uvodnem delu naslednje sezone pred celotno javnostjo pokažemo v naši najboljši podobi.

Razen gostovanj v Kopru in Ljubljani vaša gostovanja niso množična? Lahko kaj storite v prihodnje na tem področju?
Kot vsaka navijaška skupina imamo tudi mi segmente, v katerih vidimo prostor za napredek oziroma skrite rezerve. Res je, da nam manjkata eno ali dve bolj številčni gostovanji, potrebno pa je poudariti tudi to, da nam za nekatere, z navijaškega vidika zanimivejše tekme, okoliščine niso šle najbolj na roko (npr. gostovanji v Mariboru in Velenju sta »padli« med tednom ob vse prej kot ugodnem terminu), kar se pri skupini kot je naša hitro pozna. Ne pozabimo, da smo TB praktično edina grupa na zahodu države in da z izjemo Kopra, Ljubljane in Domžal praktično nimamo bližnjega gostovanja. Če k temu dodamo še termine domačih tekem nekaterih ekip (npr. Krka, nedelja ob 13.00, Zavrč, petek ob 20.00), postane podatek, da smo bili Boysi prisotni prav na vseh gostujočih tekmah Gorice v jesenskem delu sezone, po našem mnenju spoštovanja vreden. Če pa smo za trenutek samokritični, se jasno zavedamo, da nam logistika predstavlja določene težave in kar se tega (pa tudi ostalih aktivnosti grupe na splošno) tiče, bo moral tudi naš podmladek slej ali prej pokazati več samoiniciative in iznajdljivosti pri organizaciji gostovanj. Večina med nami ima namreč svoje službe in obveznosti, zato bosta tudi v prihodnje naša prisotnost in posledično številčnost odvisna predvsem od slednjih.

Kakšna je povprečna udeležba vaših članov na domačih tekmah in gostovanjih ter kakšna je po vašem mnenju trenutno vaša največja številčnost? Koliko navijačev šteje ožje jedro skupine?
Okvirno bi dejali, da naša povprečna številka na domačih tekmah znaša 50-60 ljudi, v gosteh pa tam okoli 20. Potrebno pa je povedati, da smo imeli v jesenskem delu več gostovanj kot domačih tekem, zato smo s tem številom zadovoljni. Kar se tiče tekem doma in v gosteh se za oboje ve, katere med njimi so najbolj atraktivne in posledično tudi najbolj številčno obiskane. To je neka stalnica, ki se pri manjših skupinah vedno ohranja, kljub temu pa si bomo prizadevali (in takšna tudi je naša mentaliteta), da se na vsako tekmo odpravimo v karseda velikem številu, upoštevajoč vse objektivne okoliščine seveda. Doma se nas lahko v idealnih okoliščinah zbere tudi 100-120, v gosteh pa dobrih 50. Najožje jedro skupine pa tvori 5-8 ljudi.

Kaj ponujate na področju marketinga navijaških rekvizitov v zadnjem obdobju? Načrtujete kakšne novosti na tem področju?
Kar se marketinga skupine tiče je bilo zadnje obdobje z naše strani kar pestro. V prvi polovici jeseni smo naredili nove nalepke, začeli pa smo načrtovati tudi novo kolekcijo zimskih jaken, kap in našitkov, ki so v ponudbo prišli v samem zaključku jesenskega dela sezone. Tik pred božičnimi prazniki pa smo izdelali še osnutke novih TB šalov, za katere že pobiramo naročila in ki bodo predvidoma izdelani še pred pričetkom spomladanskega dela sezone. Gre pa za posebno serijo šalov v okviru prihajajoče 25. obletnice naše skupine, ki bo zaznamovala naše leto 2016. Kot zanimivost naj dodamo še to, da trenutno v studiu snemamo naše (naj)novejše tifo komade, ki jih bomo nato uredili in arhivirali na obeh naših javnih facebook profilih. Tekom poletja bomo med drugim izdelali tudi nove kratke majice, medtem ko naj naše jesenske marketinške aktivnosti za zdaj ostanejo še presenečenje.

Kaj se je zgodilo z vašo spletno stranjo?
Rok do katerega je bil plačan strežnik z našo uradno spletno stranjo je potekel, mi pa nismo obnovili naročnine, saj smo ocenili, da trenutno slednje pravzaprav ne potrebujemo, ker tako naša komunikacija, kot tudi vse aktivnosti skupine potekajo nemoteno. Svoje pa sta naredila tudi priljubljenost in aktualnost socialnih omrežij, zlasti med mlajšimi člani pa tudi sicer preko njih dorečemo osnovne stvari, ki se dotikajo sprotnih aktivnosti. Za večje oziroma pomembnejše projekte pa se poslužujemo sestankov jedra skupine, na katerih so seveda dobrodošli vsi, ki imajo konstruktivne predloge, ne glede na njihov status znotraj grupe, saj na tak način spodbujamo in utrjujemo tudi druženje in prijateljske vezi znotraj skupine.

Kaj lahko pričakujemo od vaše skupine v prihodnje?
Napovedovanje prihodnosti je vedno nehvaležno, pa tudi nesmiselno, ker je le-ta vedno nepredvidljiva, zato na tem mestu ne bi dajali nikakršnih obljub oziroma puhlic, saj bolj kot na besede prisegamo na dejanja. Kar se tega tiče lahko povemo le to, da smo v naši skupini trdno odločeni nadaljevati naše poslanstvo in ohranjati zagon, strast ter klubsko pripadnost, ki je še posebej izražena med veliko mlajšimi člani, kar nas izjemno veseli. Želja po novih dogodivščinah in vrhuncih še vedno tli v naših srcih in verjamemo v to, da lahko kot skupina postanemo še boljši in še močnejši. Zavedamo se, da so pred nami novi izzivi in da naš čaka še kar nekaj zahtevnih preizkušenj, a hkrati se istočasno zavedamo tudi dejstva, da je v končni fazi vse odvisno zgolj in samo od nas samih in prepričani smo, da imamo dovolj energije, želje in srčnosti, da lahko združeni spišemo še številna lepa in nepozabna poglavja v zgodovini goriškega ultra navijaštva.

Kakšen je utrip v Novi Gorici? Kako ljudje danes dojemajo nogomet? Lahko še vedno govorimo o razvajeni publiki s preveč lagodnim življenjem, da bi spremljali in podpirali svoj lokalni klub?
Zavoljo krize, ki že leta čvrsto drži v primežu celotno Slovenijo ne moremo več govoriti o visokem standardu življenja v Novi Gorici. Časi, ko sta Iskra in Hit dajali kruh skoraj sleherni družini na Goriškem, so že lep čas mimo, kljub temu pa z veseljem ugotavljamo, da je letošnja sezona dokončno prekinila nogometno mrtvilo, ki je dolga leta viselo nad našim klubom. Zagotovo sta k temu največ pripomogla odstop bivše in prihod zdajšnje uprave ter dejstvo, da 60 % ekipe sestavljajo doma vzgojeni nogometaši, od katerih je ravno pravšnja zmes mladih talentov in preverjenih igralcev z bogatimi izkušnjami, ki so z Gorico v preteklosti tudi že osvajali naslove. To je pripomoglo k temu, da se tribune počasi, a vztrajno znova bolj polnijo, za bolj konstanten in množičen obisk pa je predpogoj, da ima Nova Gorica zdrav, trden in urejen klub, brez dolgov in z jasno zastavljeno vizijo. Prepričani smo, da se ljudje, ki trenutno vodijo klub tega dobro zavedajo in da je slednji na dobri poti k vrnitvi na pota stare slave. Proces stabilizacije kluba bo zagotovo trajal še vsaj sezono ali dve, potem pa bo zlasti od sposobnosti uprave in podpore lokalnega okolja ter sponzorjev odvisno, ali je Gorica zrela za preskok nazaj v vrh slovenskega klubskega nogometa. Številni naslovi iz preteklosti so goriško publiko resda razvadili, v zadnjih sedmih, osmih letih pa se je slednja v prvi vrsti čutila oropano za ponos našega mesta, ki je životaril v razmerah, katere smo vsi skupaj doživljali in preživljali z težkim srcem, zato menimo, da mora sedanja uprava ustvariti pogoje, v katerih bo publika zopet dobila vero v klub in uspeh. To pa bodo najlažje naredili tako, da bodo klub širši regiji predstavili kot blagovno znamko (tu bo glavno vlogo seveda igral marketing) in da bodo iz tekme naredili dogodek, na katerega bodo Goričani in Goričanke množično zahajali s ponosom na obrazu.

Do kam sega bazen navijačev in pripadnikov vašega kluba?
Glavnina navijačev in podpornikov kluba izhaja iz območja Mestne občine Nova Gorica (mesto in periferija), tradicionalno pomemben delež sestavljajo tudi navijači oziroma simpatizerji kluba s Trnovske planote, Vipavske doline, Goriških Brd, Krasa, Posočja , Baške Grape, najdejo pa se tudi posamezniki iz Notranjske, Idrijskega in sosednje Italije.

Mnenje o navijanju na tekmah reprezentance Slovenije in vaša številčnost na teh tekmah.
Navijanje na reprezentančnih tekmah je praktično mrtvo že vse od zadnje uvrstitve Slovenije na SP v Južnoafriško Republiko leta 2010 dalje in predstavlja veliko črno piko v prvi vrsti Nogometne zveze Slovenije, seveda pa tudi slovenske ultra scene. Minuli kvalifikacijski ciklus je na domačih tekmah zaznamovalo indijansko vzdušje na sektorju namenjenemu organiziranim navijačem, gostovanja (izjema je Anglija, pa še to zgolj z vidika same prisotnosti posameznih ultras skupin) pa bodo prav tako hitro utonila v pozabo. Vseskozi je bilo moč čutiti slabo klimo oziroma apatijo do izbrane vrste, pri čemer so svoje zagotovo naredila določena trenja na relaciji NZS-Maribor, kjer je prvi mož krovne nogometne organizacije znova demonstriral, da ni ravno vešči nogometni delavec, svoje je dodal še selektor Katanec s svojim podcenjujočim odnosom do domače lige in neposrečenimi izjavami, pa tudi igralci so v celotni zgodbi vse prej kot nedolžni, saj bi se o odnosu (pre)nekaterih med njimi dalo povedati marsikaj. Sami menimo, da bi morala Slovenija svoje tekme igrati zgolj na enem stadionu (če to lahko počneta velesili kot so Anglija, Francija, zakaj ne bi tudi mi), saj se tako lažje izgradi kult reprezentance, pa tudi sicer je javna tajna, kje se igralci najbolje počutijo. Šele ko bosta Zveza in reprezentanca dali ustrezne signale, bomo lahko spet doživeli pravo vzdušje, bi se pa v tem primeru po našem mnenju vse skupine morale poenotiti in uskladiti, predvsem pa nadgraditi navijaški repertoar, ki je po našem mnenju že izpet in nujno potrebuje osvežitev. Kar pa se naše prisotnosti na tekmah reprezentance v zadnjem kvalifikacijskem ciklusu tiče, se je le-ta bolj ali manj gibala med 10-20 TB.

Preberite tudi starejše intervjuje s skupino Terror Boys:

– 29. 12. 2012
– 14. 6. 2011
– 14. 12. 2010
– 8. 4. 2009

Posodobljeni profili navijaških skupin

Posodobili smo profile navijaških skupin – dostop do posameznih navijaških skupin je v glavnem menuju “Navijaške skupine” – pri čemer smo se osredotočili predvsem na aktivne ultra skupine. Ker ne razpolagamo z vsemi – predvsem aktualnimi – informacijami o aktivnosti vseh navijaških skupin, prosimo za pomoč pri zbiranju tako informacij o delovanju navijaških skupin kot arhivskega in tekočega foto ter video materiala preko kontaktnega obrazca na naši spletni strani ali na naš e-naslov fotoultras.si@gmail.com. K sodelovanju vabimo tako večje kot manjše navijaške skupine.

Kotiček za navijače – 28. 1. 1999

Datum izida: 28. 1. 1999.

Kotiček za navijače – 21. 1. 1999

Datum izida: 21. 1. 1999.

Napovednik – 26. 12. 2015

RED STEELERS ULTRAS JESENICE

19. KROG LIGE INL

Kitzbühel: EC “Die Adler” Stadtwerke Kitzbühel-HDD SIJ Acroni Jesenice, sobota, 26. 12. 2015, ob 19.30

Kotiček za navijače – 14. 1. 1999

Datum izida: 14. 1. 1999.

Naslednja stran »