Intervju s Terror Boysi

V intervjuju s Terror Boysi, ki smo ga objavili 8. aprila 2009, so na naše vprašanje, zakaj se v Novi Gorici zbira zanemarljivo majhno število gledalcev, odgovorili takole: “Najverjetneje je glavni problem v tem, da je Nova Gorica kot mesto v zadnjih letih postalo, če se nekoliko primitivno izrazimo, preveč šminkersko. Okolje z visokim življenjskim standardom, delovnimi mesti v casinojih in bogatimi ljudmi pač ni ravno idealno za popularizacijo nogometa. Poleg tega je publika postala preveč razvajena in zahtevna. Trije zaporedni naslovi prvaka so imeli za posledico, da je za novogoriško občinstvo slovenska liga postala dolgočasna in zdaj bi za večjo prisotnost publike naši nogometaši morali doseči že kak uspeh na višjem nivoju, npr. uvrstitev v skupine UEFA-e. Mnogi sicer omenjajo, da je problem tudi bližina Italije in s tem možnost neposrednega spremljanja precej bolj zanimive italijanske lige, zaradi česar trpi lokalni klub, a bržkone nimajo v celoti prav. Italija je bila namreč pred trinajstimi leti, ko je bilo na našem stadionu povprečno okrog 3000 gledalcev, prav tako blizu kot danes, tako da je verjetno problem bolj v prej omenjenih stvareh.”

V času, ko smo objavili intervju, Terror Boysi niso bili aktivni na tekmah svojega kluba. Približno leto in pol po takratnem intevjuju so aktivnost novogoriške ultras skupine obudili. Če so še pred dvema mesecema ugibali, ali bodo le trenutni preblisk ali stalnica na slovenski navijaški sceni, potem lahko danes zaključimo, da se Primorska prebuja in da so Terror Boysi poživili sceno in z optimizmom zrejo v spomladanski del prvenstva. Resda se na novogoriškem stadionu še vedno zbira premajhno število gledalcev, zato pa posledično toliko boljše izpade prisotnost domače navijaške skupine.

Odločili ste se za reorganizacijo skupine. Kateri so razlogi za to? Kot kaže je reorganizacija uspela. Kakšno je vaše mnenje?
Razlog za reorganizacijo skupine je enostavno v tem, da se je pojavilo nekaj zagretih mlajših fantov, ki so si želeli obuditve skupine in ti so vzpostavili stik z nekaterimi starejšimi, pred leti že aktivnimi pripadniki starejše generacije skupine in jim predlagali, da bi skupaj poskusili ponovno obuditi navijaško sceno v našem mestu. Starejši pripadniki so bili nad predlogom navdušeni, sledil je dolg in obširen pogovor med njimi in mlajši fanti in padla je odločitev o reorganizaciji skupine in vrnitvi na sceno. Zaenkrat nam kar dobro kaže, seveda pa imamo še veliko rezerve in bo potrebnega še veliko dela.

Kako ocenjujete vašo skupino v minuli polsezoni?
Po naši oceni sta bila prva dva meseca po vrnitvi na sceno za naše razmere kar dobro oddelana, v manjšem ali večjem številu smo bili na vseh domačih tekmah in gostovanjih, naredili smo šale, puloverje s kapuco, značke in nalepke ter organizirali čistilno akcijo, s katero smo očistili naš stadion. Imamo pa seveda še ogromno rezerve in do začetka spomladanskega dela prvenstva bo potrebno še veliko postoriti.

Kakšna je bila obiskanost vaše tribune v jesenskem delu sezone, tako doma kot na gostovanju in na tekmah reprezentance Slovenije?
Naše največje število na tekmah našega kluba v jesenskem delu je bilo na domači tekmi proti Kopru, kjer nas je bilo 60, povprečno število na domačih tekmah je bilo sicer dobrih 40. Kar se tiče gostovanj – z našim klubom nas je bilo 40 v Ajdovščini, 20 v Celju ter 5 v Kranju. Bili smo seveda prisotni tudi na reprezentančnih tekmah in sicer nas je bilo 20 na otvoritvi Stožic proti Avstraliji, 15 nas je bilo v Mariboru proti Severni Irski, 25 v Stožicah proti Ferskim otokom, 10 v Kopru na prijateljski tekmi proti Gruziji, bili pa smo tudi na gostovanjih in sicer 10 v Beogradu ter štirje v Estoniji. Ko smo že pri reprezentančnih tekmah je potrebno še povedati, da smo tam konstantno prisotni že kakih 15 let (tako na domačih tekmah kot na gostovanjih), kar pomeni, da smo reprezentanci vedno stali ob strani tudi v obdobju, ko iz različnih vzrokov nismo bili aktivni na tekmah našega kluba in ji bomo vsekakor tudi v prihodnosti. Jedro naše skupine trenutno sicer tvori kakih 20-30 ljudi.

Kakšno je vaše mnenje o navijanju na reprezentančnih tekmah?
Želeli bi izpostaviti potrebo po nadgraditvi repertoarja pesmi na reprezentančnih tekmah, prizadevanju za izboljšanje samega vodenja navijanja ter za večjo angažiranost pri ločevanju indijancev od ultrasev na navijaškem sektorju. Tukaj bi lahko tudi klub Slovenija Supporters lahko več naredil za poučevanje svojih članov, da bi se ti zavedali zakaj so na navijaškem sektorju in kako se je tam potrebno obnašati. Omenjeno velja predvsem za Stožice, nihče pa naj zdaj tega ne vzame kot kritiko ali pametovanje, gre samo za dobronameren predlog iz naše strani.

Kakšne načrte imate za spomladanski del sezone?
Predvsem bo potrebno delati na pridobivanju novih članov, vzgajanju le-teh v duhu prave ultras mentalitete (predvsem pomanjkanje slednje je bil resnici na ljubo glavni vzrok za razpad starejše generacije skupine in nekajletno pavzo, ki je temu sledila) ter izboljšanju izgleda tribune, na čemer so že prejšnje generacije premalo delale in predvsem na tem področju nas čaka do pomladi veliko dela. Tako načrtujemo do prvega spomladanskega kroga narediti nov udarni ter dva manjša transparenta, nekaj dvodržnjakov, zastavo na kolu večjih dimenzij ter zastavo za prekrivanje. V spomladanskem delu se nameravamo bolj posvetiti tudi koreografijam, po katerih do zdaj sicer nismo ravno sloveli, toda v prihodnosti jih načrtujemo za vsako atraktivnejšo tekmo. Poleg tega nameravamo prenoviti in ažurirati našo spletno stran, naredili bomo še majice s kratkimi rokavi, v načrtu pa imamo tudi krvodajalsko akcijo, barvanje zidov ob naši tribuni v klubskih barvah (ob tem se bo naredilo tudi lep grafit) ter pomoč pri urejanju športnih igrišč v Novi Gorici. Zadnje naštete akcije sicer res nimajo neposredne veze z navijaštvom oziroma z našimi predstavami na tekmah, vendar smo se zanje odločili ker imamo radi naš klub, naše mesto in ker na vseh področjih podpiramo razvoj novogoriškega športa.

Kakšni so vaši odnosi z vodstvom kluba? Kako so v klubu sprejeli vašo reorganizacijo?
V našem klubu so za razliko od preteklosti trenutno prisotni ljudje, ki se zavedajo pomena navijačev za klub in nogomet nasploh in temu primerno, torej zelo pozitivno, so tudi sprejeli našo reorganizacijo. Pomagali so nam pri čiščenju stadiona, prav tako nam bodo spomladi pomagali pri ostalih akcijah, o katerih smo že govorili (darovanje krvi, barvanje zidov stadiona ter urejanje športnih igrišč), skratka naši odnosi so zaenkrat odlični in upamo da bo tako tudi ostalo. Da ne bo kdo narobe razumel; to niti približno ne pomeni, da od kluba dobivamo kakršnokoli finančno pomoč. Tega si niti ne želimo, ker smo mnenja da pravi ultrasi ne smejo biti odvisni od pomoči svojega kluba, tako da si gostovanja in vse ostale stroške pokrivamo sami.

V jesenskem delu prvenstva je bilo v ospredju zavzemanje proti posebnemu zakonu o navijačih. Kako komentirate dejstvo, da se je uspelo trem največjim skupinam dogovoriti o enotnosti? Kakšno je vaše mnenje o učinkih in o stvareh, ki jih je še potrebno izpeljati?
Sprejemanje zakona je žal sestavni del t. i. modernega nogometa, katerega UEFA in njihovi somišljeniki vse bolj uveljavljajo v Evropi. Mi smo tako kot vse druge skupine absolutno proti temu, ker je vsakomur, ki vsaj malo pozna našo sceno, kristalno jasno, da Slovenija takšnega zakona ne potrebuje in da bi takšen zakon uničil slovensko sceno, katera je, kljub vzponu v zadnjih mesecih, v primerjavi s scenami ostalih evropskih držav že tako ali tako dokaj slabo razvita. Dejstvo, da se je trem največjim skupinam uspelo dogovoriti o enotnosti, ko gre za boj proti sprejetju zakona o navijačih, je vsekakor zelo pozitivno, prav tako je dobro, da smo k temu enotno pristopile tudi ostale, manjše skupine in mislimo, da je v dani situaciji to tudi edino pravilno. Nekih posebnih predlogov oz. idej, kaj bi se v zvezi s tem še lahko naredilo, trenutno nimamo (ko/če jih bomo imeli, pa se bomo s tem zagotovo obrnili na ostale skupine), vsekakor pa je pomembno predvsem to, da se še naprej izobešajo parole, ki izražajo naše nestrinjanje s tem zakonom ter da vsaj na stadionih, kjer so prisotni novinarji in širša javnost, ne prihaja do nepotrebnih incidentov. Na ta način imamo mogoče celo še kaj možnosti, da se izognemo ali pa vsaj še za nekaj časa zavlečemo sprejetje tega zakona.

Pregled jesenskega dela sezone 2010/2011 (Terror Boysi so pričeli navijati v 12. krogu)

Intervju z Velenjskimi knapi

Potem ko se v Velenju kljub dobrim rezultatom Rudarja na navijaški sceni ni dogajalo nič zanimivega, so nekateri nad možnostjo ultras skupine v Velenju že obupali. Po nastanku ultras frakcije Velenjskih knapov v spomladanskem delu prejšnje sezone je slednja v jesenskem delu te sezone postala ena najbolj standardnih navijaških skupin v Sloveniji. Za visoko oceno jim manjkajo izkušnje in tradicija, vendar pa iz kroga v krog dokazujejo, da velja v prihodnje na njih resno računati.

Odločili ste se za reorganizacijo skupine. Kateri so razlogi za to?
Tako je, ta sprememba je bila nujno potrebna, saj v Velenju kljub intenzivnemu delu ni in ni bilo napredka. Stara fan verzija preprosto ni bila dovolj zanimiva za velenjsko mladino. Torej glavni razlog je bila velika želja mladih po napredku in razvoju skupine, ki bo številčna, zanimiva in prepoznavna.

Kako ocenjujete vašo skupino v minuli polsezoni?
S polsezono smo zelo zadovoljni, skupina se je razvila nad našimi pričakovanji. Čeprav se je tudi prej odlično delalo, menimo, da je napredek več kot očiten, število članov se je več kot podvojilo. Oddelali smo vse tekme, kar nas še posebej veseli. Zavedamo pa se, da nas čaka še dolga pot.

Kakšna je bila obiskanost vaše tribune v jesenskem delu sezone, tako doma kot na gostovanju in na tekmah reprezentance Slovenije?
Kot pri vsaki skupini je tudi pri nas obisk odvisen od nasprotnika. Tako je povprečje na domačih tekmah približno 35 na ‘nezanimivih’ in približno 70 na ‘zanimivih’ tekmah. Skupaj torej približno 50 članov na domačih tekmah jesenskega dela. Naš rekord na domači tekmi je približno 100 članov na tekmi proti Nafti, v gosteh pa je ta številka malo manjša, v Lendavi nas je bilo 75. Povprečen obisk na gostovanjih pa je približno 40 članov, ki tvorijo tudi jedro naše skupine. Obiskali smo tudi dve reprezentančni tekmi (Avstralija, Severna Irska) na obeh pa je bilo prisotnih 15/20 članov naše skupine.

Velenje je po velikosti peto največje mesto v Sloveniji. Na tekmi proti Nafti vam je uspelo na tribuni zbrati 100 navijačev. Kje so lahko vaše trenutne meje, če upoštevamo specifiko Velenja kot mesta in manjšo priljubljenost kluba kot v drugih nogometnih mestih severovzhodne Slovenije?
Naša trenutna meja je bila dosežena prav proti Nafti, kar je bil prvi zastavljen cilj pred sezono. Smo pa prepričani, da bomo še napredovali in to številko podvojili. Prav tako pa verjamemo, da bo z nami napredoval tudi naš NK Rudar in posledično priljubljenost kluba v celotni Šaleški dolini.

Kakšne načrte imate za spomladanski del sezone?
Prvi cilj je oddelati še vse tekme spomladanskega dela, nadaljevati v enakem ritmu in napredovati iz tekme v tekmo. Prav gotovo pa bo tekme v prihodnjem letu popestrila 15. obletnica od ustanovitve navijaške skupine.

Kakšni so vaši odnosi z vodstvom kluba in s fan frakcijo Velenjskih knapov? Kako je vodstvo kluba sprejelo vašo reorganizacijo in spremenjen stil navijanja?
Odnosi z vodstvom kluba so dobri, z reorganizacijo pa smo odnose še izboljšali in odlično sodelujemo. Fan frakcija doma ni več aktivna, še vedno pa bolj ali manj sodelujemo na gostovanjih.

V jesenskem delu prvenstva je bilo v ospredju zavzemanje proti posebnemu zakonu o navijačih. Kako komentirate dejstvo, da se je uspelo trem največjim skupinam dogovoriti o enotnosti? Kakšno je vaše mnenje o učinkih in o stvareh, ki jih je še potrebno izpeljati?
Dogovor je po našem mnenju logičen in edini sprejemljiv. Če je vojna, je vojna za vse. Prav je, da se navijači združimo in pokažemo, da se z omenjenim zakonom ne strinjamo. Jasno je, da moramo biti enotni vsi in se skupaj boriti za našo prihodnost in prihodnost celotne navijaške scene.

Po domači tekmi z Nafto je v javnosti močno odmeval napad na nogometaše Nafte …

Kamenjanje avtobusa Naftinih nogometašev obsojamo in zatrjujemo, da v napadu niso bili udeleženi naši člani.

Veseli nas, da se je skupaj z nami začela razvijati tudi slovenska scena. Upamo, da bo kmalu imel vsak klub navijaško skupino, ki bo popestrila dogajanje na tekmah.

Pregled jesenskega dela sezone 2010/2011 (ne razpolagamo s fotografijami iz 9., 14. in 15. kroga)

[fotoultras]7fiJrGSqfEQ[/fotoultras]
8. krog: Nafta-Rudar, 10. september 2010

[fotoultras]wE73H6NaLp8[/fotoultras]

17. krog: Rudar-Nafta, 13. november 2010

Fotografije Dragonsov in Jeseničanov iz petkovega derbija

Objavljamo fotogaleriji Green Dragonsov in Red Steelers Ultras Jesenice iz petkovega večnega hokejskega derbija, odigranega v Tivoliju.

Nove fotografije Velenjskih knapov z jesenskega dela prvenstva

Objavljamo fotografije Velenjskih knapov z gostovanja v Kranju (7. krog – 28. avgusta 2010). Dodali smo nove fotografije z tekme Knapov v Celju (3. krog – 31. julija 2010).

Viole in Gringosi na derbiju Maribor-Mura v sezoni 1992/93

Objavljamo fotogaleriji Viol in Gringosov s tekme 30. kroga v sezoni 1992/1993, ki je bila odigrana 23. maja 1993 v Ljudskem vrtu.

Kotiček za navijače – 9. 6. 1994

Datum izida: 9. junij 1994.

Goriške vrtnice in Red Devilsi na derbiju Gorice in Primorja leta 1995

Objavljamo fotogaleriji Goriških vrtnic in Red Devilsov z derbija med Gorico in Primorjem, ki je bil odigran 31. maja 1995 v novogoriškem Športnem parku.

Celjski grofje na tekmi proti Olimpiji leta 1996

Objavljamo fotogalerijo Celjskih grofov s tekme med Publikumom in Olimpijo, ki je bila odigrana na Skalni kleti 26. maja 1996.

Dragonsi in Ribari na derbiju v Ljubljani leta 1992

Objavljamo fotogaleriji Green Dragonsov in Ribari Izola iz tekme Olimpija-Izola na bežigrajskem stadionu leta 1992 (sezona 1991/92).

Kotiček za navijače – 2. 6. 1994

Datum izida: 2. junij 1994.

« Prejšnja stran — Naslednja stran »