Intervju z Green Dragonsi

Leta 2005, ko je Olimpija administrativno skupaj z Muro in Ljubljano zapustila prvo ligo, je verjetno malo navijačev pričakovalo, da bo ljubljanska skupina več ali manj ohranila kvaliteto, številčnost, privlačnost. Ob selitvi iz prve v peto ligo je bolj običajno pričakovanje upada skupine. Vendar Dragonsi so dolgo vzdrževali zavidljive predstave glede na rang tekmovanja in dejstvo, da v nižjih ligah preprosto ni tekmecev na tribuni. Skupine, ki takih nenormalnih sprememb niso nikoli doživele, težko sodijo o tem. Vendar ravno takrat, ko se je pričakovalo, da bo skupina ob napredovanju iz druge v prvo ligo eksplodirala, je (vsaj v očeh ultrasov po Sloveniji) prišlo do nepričakovanega stagniranja skupine. Vendar skupina je spet pred dvema pomembnima prelomnicama in obe sta povezani z novim stadionom v Ljubljani. V Stožice se v kratkem selita tako Olimpija kot reprezentanca. In tako Olimpijo kot Dragonse čakajo po dolgem času tudi nastopi v Evropski ligi. Kot že stereotipna izjava iz nogometnih krogov, da za močno slovensko ligo potrebujemo močno Olimpijo in močno Muro, tako tudi to pomlad obubožana slovenska ultras scena potrebuje močne Dragonse. Razlogov za intervju z ljubljanskimi ultrasi je več kot dovolj.

Olimpija igra prvo tekmo v prvem krogu kvalifikacij za Ligo Evropa 1. julija doma (v Domžalah) s Širokim Brijegom (BiH), povratna tekma pa je na vrsti teden dni pozneje. Čaka vas torej navijaški derbi s Škripari. Če se Olimpiji uspe prebiti v naslednji krog kvalifikacij, bo njen nasprotnik dunajska Austria. Kakšna so vaša pričakovanja? Kakšen je odziv vaših članov, kakšno število in predvsem kakšno predstavo si lahko obetamo s strani Green Dragonsov?

Pričakujemo poln sektor na domači tekmi v Domžalah in dobro številko na gostovanju. Potrudili se bomo, da se bo skupina predstavila v čim boljši luči, tako na domači tekmi kot na gostovanju. Če pa se Olimpija uvrsti naprej, pa verjamemo, da nam bo uspelo narediti invazijo na Dunaj.

Kako komentirate sezono, ki je za vami?

Štiri leta so dolga doba … Predolga. V štirih letih smo izgubili stadion in naš sektor. ŽAK ni bil naš dom in žalostno je, da bomo morali še kar nekaj tekem odigrati tam. Dragonsi se ne oziramo na druge skupine. Dragonsi se obračamo navznoter in želimo delati predvsem sami zase, za rast skupine. Zadnja sezona je bila daleč od idealne. Hkrati pa smo sedaj v obdobju, ko pričakujemo rast.

Katere številke so veljale za vas v pravkar minuli spomladanski polsezoni?

Jedro skupine ostaja enako, okoli 50 ljudi. Na domačih tekmah se nas je v povprečju zbiralo 120, na gostovanjih z izjemo Ptuja pa je povprečje 50 GD. V spomladanskem delu se nas je največ zbralo na derbiju proti Mariboru, kjer nas je bilo (glede na kupljene karte) 350.

V novi sezoni vas kmalu čaka selitev na novi stadion. Katero tribuno ste izbrali? Kakšna bo kapaciteta vaše tribune? Kakšna so vaša pričakovanja? Čeprav se stadion v Spodnji Šiški nahaja sredi Ljubljane, povrh vsega je le streljaj oddaljen od vašega nekdanjega bežigrajskega stadiona, ste se na tem stadionu počutili kot tujci.

Naša tribuna bo na severu. Tribuna kljub slikam in stanju, ki trenutno obstaja na stadionu, ni končna in sektor se bo premaknil za gol, v njem pa bo prostora za 2000 ljudi. Taki so dogovori, a stvari se dnevno spreminjajo. S Stožicami se po našem mnenju preveč mudi in zato prihaja do nesoglasij in problemov. Štadion ŽAK je katastrofalen in je omejeval kakršnokoli navijaško dogajanje.

Si lahko obetamo kakšno reorganizacijo skupine, kakšne nujne aktivnosti, da bi dvignili »formo« skupine pred odmevnimi prelomnicami na višjo raven?

Formo skupine bomo dvignili le z delom. Reorganizacija skupine sama po sebi ne prinese nič. Veliko nam pri tem lahko pomagajo novi objekti, če bodo imeli vsebino. Če bo na tribuni štadiona 2.000 ljudi, nas bo 200; če bo na tribunah 10.000 ljudi, nas bo 1.000. A skupina ne more rasti brez rasti kluba. In tukaj vidimo glavno oviro, saj je več kot očitno, da uprava izgublja kompas. In v takih razmerah je težko nadgraditi obstoječe stanje. Za številčni preboj nujno potrebujemo uspeh kluba, medtem ko je organiziranost skupine na zadovoljivi ravni in bi bila nogometna evforija v Ljubljani dobro podprta tako z koreografijami, navijanjem, marketingom itd.

Tekme reprezentance se v kratkem selijo na novi stadion v Stožicah. Boste prevzeli vodenje navijanja na reprezentančnih tekmah? Kakšen režim lahko v tem primeru pričakujemo v smislu organizacije in vodenja navijanja na domačih tekmah?

Kot smo že omenili prej, navijaška skupina nima še niti označenega sektorja na tribuni. Pogovori z NZS še niso stekli. Vsekakor pa bomo vztrajali na tem, da smo na domačih tleh domicilna skupina in to bo izhodišče za pogovore.

Bodo vse slovenske navijaške skupine na tekmah reprezentance dobrodošle? Kakšno je vaše stališče do navijanja Viol in Celjskih grofov na teh tekmah? Jih vidite sebi ob boku na isti tribuni?

Ker nimamo predispozicij (sektor, NZS, dogovori) tega preprosto ne moremo komentirati. Naš cilj je, da je sektor GD enoten tako na tekmah Olimpije kot tudi tekmah reprezentance. Niti ne vemo, ali bo sektor deljiv. Naš cilj je tudi, da se vsem navijačem omogoča podpiranje reprezentance. A vseeno – če to pomeni, da je na severu izmed 2.000 ljudi 500 dragonsov, 100 viol, 100 ostalih ultrasev ter 1.300 ljudi, ki z navijaštvom nimajo skupnih vezi, potem to ni zgodba, v kateri želimo nastopati. Reprezentance si ne sme lastiti nihče, ker je skupna last!

V kakšni vlogi vidite navijaški klub Slovenija Supporters v prihodnje? Boste z njim sodelovali oziroma kako si boste razdelili funkcije in naloge?

Vse je stvar predstavitve koncepta in idej o podpori reprezentanci v naslednjem ciklu. Verjetno bo potrebno razčistiti tudi kakšno stvar iz preteklosti, da bo uspešno sodelovanje možno tudi v prihodnosti.

Kakšno je vaše mnenje o slovenski sceni?

Slovenska scena pridobiva na infrastrukturi, izgublja pa na kvaliteti nogometa, kar posledično prinese manjše zanimanje ljudi za ogled nogometnih tekem. Tudi nogometni uspehi v JAR ne bodo veliko pripomogli k izboljšanju. Za dobro sceno je potrebno veliko navijačev in tukaj bi moral biti fokus slovenskih skupin. Dokler iz vsake skupine hodi po 10-20 ali 50 ljudi na domače tekme, bo to marginalna scena. Ko bodo te številke začele rasti in ko bo v Ljubljani vsako tekmo 500 ljudi na navijaškem sektorju, v Celju 300 in v Kranju med 100 in 200, potem bomo lahko govorili o zanimivem dogajanju. So seveda tudi dobre stvari pri naših skupinah, a je to dobro tako minimalno, da na tem mestu ni produktivno to oznanjati.

Kaj na splošno pričakujete od prihajajoče domače sezone?

Zaradi trenutnih razmer v klubu nič dobrega. Lansko leto je bil res problem zaradi štrajka v Kranju in je klub potreboval nekaj časa, da se stabilizira. Danes pa je stanje isto, če ne še slabše kot leto nazaj. In to ni napredek, ki bi omogočal tudi razvoj naše skupine. Zato bo mnogo našega dela, ki je usmerjeno k povečanju številke navijačev, neopaženega oziroma ne bo imelo učinka. Tu sta še košarka in hokej, ki doživljata še večjo krizo kot je v nogometu, zato (vsaj trenutno) ni nekih izhodišč, na katerih bi lahko naredili presežek današnjega stanja. A tudi to nam ne bo vzelo volje, da se potrudimo po najboljših močeh, da predstavljamo Olimpijo in Ljubljano tako, kot je treba!

V klub je spet pristopil Ermin Raković. Znano je vaše negativno stališče do njegovega igranja v dresu Olimpije. Kako boste ravnali v zvezi s tem vprašanjem?

Kluba ne vodimo mi. Lahko pa ljudem, ki dajejo denar in so na položaju, svetujemo. Naših nasvetov niso upoštevali in glede na to, da klubu nočemo slabega in nočemo negativne publicitete zaradi rasti kluba, bo vsak sam kazal svojo nezadovoljstvo do te poteze. Lahko pa nam verjamete, da Rakoviča v zelenem dresu noče nihče in da mu igranje tu ne bo prijetno.

Nedavno so neznanci razbili bežigrajski stadion. Vaš komentar …

Bežigrajski štadion je že kar nekaj časa razbit. Dragonsi pri tem nimamo nič in nikoli ne bomo imeli. Kakšen bi bil naš motiv? Mi nekega pametnega motiva za uničevanje stadiona nimamo. Je pa res žalosten pogled za vse tiste navijače, ki so svojo mladost in otroštvo preživeli na Vodovodni. V ozadju zgodbe je nepremičninski interes in objekti so bili poškodovani namerno s strani ali na željo tistih, ki z objektom upravljajo. To se je vedelo v Ljubljani že celo leto …

Mnenje o navijaškem kodeksu?

Kodeks, ki bi ga vsi spoštovali, bi bil koristen za vse navijače. Verjetno bi se bilo potrebno vsesti skupaj in razčistiti nekatere dogodke iz preteklosti, ker je marsikaj šlo že predaleč. Še vedno pa bodo to samo mrtve črke na papirju, dokler tudi navijači sami ne bodo spoznali kaj je smisel našega gibanja.

Ste se udeležili Svetovnega prvenstva v Južnoafriški republiki?

Organizirano ne, je pa bilo v JAR-u na tak ali drugačen način petnajst ljudi, ki so z nami povezani, ali so bili v preteklosti naši člani.

Vaše mnenje o sestanku predsednika NZS z navijaškimi skupinami in znesku, ki ga je NZS namenila navijačem, ki so odpotovali v JAR. Ste se sestanka udeležili?

Na sestanek smo bili povabljeni, a se nismo odzvali, saj pred sestankom ni bilo obvestila, o čem naj bi se tam sploh pogovarjalo. O znesku, ki ga je NZS namenila navijačem, ne vemo nič, razen govoric, zato to težko komentiramo. Vsekakor nismo niti prosili in tudi dobili nič.

Kakšna je trenutno situacija v mestu glede ostalih skupin?

Tigre še vedno ovira to, da nimajo nekega resnega poligona za svoje navijaško udejstvovanje. Število pripadnikov skupin iz bivše Juge je v upadu, o organiziranih podskupinah pa ni več govora. Tu in tam se še najde kakšen padalec, a se pozimi po ulicah večinoma vidijo samo zeleno beli šali. So pa v porastu Cristiano Ronaldo, Wayne Rooney, Frank Lampard in ostali. Največ k porastu teh podpornih skupin tujih klubov prinesejo mediji in renome slovenske lige, a verjamemo, da bi z rastjo kluba lahko ta trend umirili.

Pred kratkim ste prenovili svojo spletno stran. Kakšni so odzivi? Si lahko obetamo v prihodnje še kakšno novost z vaše strani?

Odzivi so dokaj nenormalni oz. nepričakovani. Obisk naše spletne strani v bistvu za 20-krat presega našo obiskanost na tribuni. Tako da, po resnici povedano, ne vemo, od kod vsi ti obiski pridejo. Če nam jih bo le nekaj teh uspelo pripeljati na Stožice, bo spletna stran služila svojemu namenu. Novosti? So in še bodo. Spremljajte našo stran in zagotovo ne boste razočarani!

Kotiček za navijače – 26. 5. 1993

Datum izida: 26. maj 1993.

Dodana galerija iz še ene tekme Interblocka in Maribora

V fotogalerijo Viol smo dodali fotografije iz še enega gostovanja Viol v Ljubljani pri Interblocku. Galerijo najdete v sezoni 2008/09, 27. krog.

Kotiček za navijače – 19. 5. 1993

Datum izida: 19. maj 1993.

Dodane fotografije Viol iz povratne tekme polfinala pokala 2008/09

V fotogalerijo Viol smo dodali fotografije iz povratne polfinalne tekme pokala Hervis proti Interblocku v sezoni 2008/09.

Kotiček za navijače – 12. 5. 1993

Datum izida: 12. maj 1993

Opomba: del druge strani KZN-ja je poškodovan.

Casual style

Zanimanje za ta ”način življenja” je v zadnjem času vse večje. Odločil sem se, da vam približam, od kje je vse to prišlo, kakšni so bili začetki tega, razvoj in trajanje danes.

»Kežualci« so pravzaprav črpali svoj izgled iz skoraj vsake subkulture na Otoku in jo pomešali z evropskimi športnimi znamkami obutve in oblačil. Na začetku je treba povedati, da biti casual v vsakdanjem življenju v Veliki Britaniji pomeni ohlapno nošenje neobveznih oblačil. To pomeni, da je nošenje trenirke in spodnje majice ter superg 100 % casual. Vrnimo se na stadione, ker nas to najbolj zanima. V 60. letih, bolje rečeno proti koncu tega desetletja, so se na britanskih stadionih udomačili skinheadi. Nosili so ”casual” oblačila, saj niso imeli denarja za dražja oblačila. Torej po koncu dela niso sezuli svojih težkih bulerjev in na pivo so šli v svojih karirastih srajcah takoj po izmeni. Seveda se je tak stil hitro prijel med britanskimi producenti oblačil, kot sta Ben Sherman in Fred Perry, katerih majice in polo majice so postale razpoznaven znak vseh stadionskih band. Tu je treba dodati, da to z novejšim casual stilom nima veliko skupnega. Fred Perry je hitro postal kultna znamka iz preprostega razloga, saj je izbor precej barvnih polo majic dovoljeval vsakemu navijaču nošenje majic Fred Perry v barvah svojega ljubljenega kluba.

70. leta so z vidika mode na stadionih najslabša leta. Dovolj je samo spomniti na kultno sliko navijačev Manchester Uniteda, ki brcajo na tleh ležečega fana Hull Cityja s pomočjo čevljev s peto. Tako je, dolgi lasje in hipijevski izgled so za kar nekaj let zavladali na britanskih ulicah. Ti časi so se kaj hitro končali in tako z naglim izbruhom punk rocka in vrnitvijo subkultur, kot so Mods in Skins, počasi prehajamo do korenin tega, kar danes imenujemo casual. Prav tako je bila policija še vedno alergična na bulerje Martens, kratke lase, haringtonke in bomberje. V precej kratkem času pa so možje v modrem stali pred nelahko nalogo, saj so navijaške skupine svoj izgled zelo spremenile.

Transalpino – poceni mednarodne vlake – otoški navijači povezujejo s samo enim – z ”roparskimi” pohodi po Evropi, predvsem Italiji (oblačila) in Nemčiji (športna obutev). Nihče pravzaprav ne ve, zakaj so postale ravno te znamke in ne druge cilj skupin, kot sta Perry Boys iz Manchestera in Scallies iz Liverpoola, ki sta kot prvi začeli »uvažati« športna oblačila v Veliko Britanijo. Izgleda, da je bil prvi povod porast zanimanja za modo, in drugi, da težki izgled skinov, zanimanje za skuterje Mods in glasba reggae Rude Boys ni bilo to, kar je hotela večina mladih na Otoku. K temu je prišla tudi disco glasba in diskoteke, ki so nadomestile punk in reggae koncerte, ki so prej zanimali nogometne huligane. Največji pomen pri izbiri oblačil je bilo to, kaj je kdo nosil na Wimbledonu. Tako je, tenisači so bili faktor, katera trenirka je v modi. Na Otoku je kmalu postalo polno majic takih znamk, kot so Sergio Tacchiini, Fila, Lacoste in nesmrtni Fred Perry.

Kar se tiče obutve, je imel Adidas kar nekaj časa popolno prevlado. Adidasovi modeli Trim Trab, Stan Smith ali Samba so še dandanes popolna klasika casual mode. Pri kavbojkah je imela primat znamka Lois in seveda neuničljive Levisove 501, ki so jih prevzeli od skinheadov.

Ker je bilo treba pripraviti še oblačila za deževno angleško vreme, so postali modni anoraki in jakne z goreteksom. Pri zadnjih je imela primat italijanska Kappa, katere jakne so bile za policijo še dolgo znak, da je nekdo potencialni huligan. Prvič so tudi angleške znamke jaken, npr. Peter Storm in Berghaus, postale moderne, saj so njihove jakne primerne za nalive.

To je bila prva polovica 80. let. Casual stil je počasi pregnal s tribun svoje težko obute in obrite predhodnike. Moda se je menjala tako hitro, da so ekipe z manjših mest, ki so stvari kopirale od večjih sosedov, po osvojitvi enega stila prišli na tekmo in ugotovili, da oblačila in obutev, ki jih nosijo, niso več v modi, saj je nekdo očitno zamenjal standarde mode. Je bil pa to precej drag hobi, saj menjava oblačil ni bila tako poceni in tudi s službo v tistih časih ni bilo tako lahko. Generalno se je dolgo obdržal teniški izgled ekip z juga, na severu pa so nekatere ekipe v goretex in puhastih jaknah izgledale, kot da gredo na osvajanje Everesta.

Med vsemi temi izleti v Italijo so začeli na Otok voziti tudi pravo moško modo, torej znamke kot so Armani, Prada ali CP Company (del te firme je kultni Stone Island). S tem je prišlo tudi zanimanje za že po naravi drage znamke Burberry in Aquascutum. Letnica, po kateri je na Otoku zavladal Stone Island, je bilo Svetovno prvenstvo v Italiji (1990), po katerem so se ekipe z juga zaljubile v to in v druge italijanske znamke.

Velik vpliv med huligani sta dobili ameriški znamki Polo Ralph Lauren in Timberland. Zaradi muhastega vremena se je znova pojavilo zanimanje za jakne in kape lovske firme Barbour. Edino, kar se ni menjalo, so bile Adidaske, ki so še dandanes kopije teh pripeljanih iz Nemčije v 70. letih. Šele pred kratkim so nezamenljive ”tri črte” predale primat dragim znamkam Prada, Armani in Paul&Shark. Popolna novost so izdelane zaradi nostalgije na serijo Adidas, npr. Beckenbauer, Chile ali različni modeli Puma, ki se stilsko navezujejo na velike športne zabave iz 60. in 70. let.

V zadnjih letih se moda kaj preveč ne menja, razen lokalnih trendov, kot je prevlada oblačil Paul&Shark na severu in Stone Island ter CP Company na jugu in v Londonu. Kar se tiče pokrival je tako kot v preteklosti tudi sedaj prevladujočih nekaj znamk – Burberry (kot vemo je podjetje na pobudo policije in vlade prenehala izdelovati slavne kariraste džokej kape), Aquascutum ali Lacoste.

Precejkrat se lahko opazi tudi popularnega konjička Polo Ralph Lauren. Najzanimivejši produkt casual mode so domače otoške znamke na čelu z One True Saxon. Te znamke so popularne predvsem na severu, kjer ljudje zaslužijo precej manj kot na jugu in v Londonu ter okolici.

Vir: To my kibice

Prevod: Jež

Intervju z Velenjskimi knapi

V Velenju že od sredine 90. let obstaja navijaška skupina Velenjski knapi. Gre za t. i. fan navijače in tudi zato jih nobena ultras skupina ni nikoli obravnavala kot zanimivo skupino, niti jim niso namenjali nobene pozornosti. Velenje kot peto slovensko mesto po velikosti ima nedvomno velik potencial, ki se ga vse do letošnje spomladi niso odločili izkoristiti. Čeprav se je med slovenskimi ultrasi govorilo o domnevni ultras frakciji Velenjskih knapov, ki bi se naj pojavila v Velenju, je bila za marsikoga njihova pojava na stadionu Ob jezeru precejšnje presenečenje. Za svoje standardno mesto na stadionu so izbrali novo stojišče za golom na južni strani stadiona, kar pa je pomenilo tudi odcepitev od fan frakcije (do sedaj sicer samo na domačih tekmah). Velenjski fani so tako ostali na svojem standardnem mestu na glavni tribuni oziroma v navijaški kletki ob glavni tribuni. Za pogovor z velenjskimi navijači smo izbrali novo ultras frakcijo.

Povejte nam o ustanovitvi Knapov, kdaj ste nastali in vse zanimive stvari o vaši skupini.
Do ustanovitve navijaške skupine Velenjski Knapi je prišlo v začetku leta 1996 z namenom, da se v Velenju poskrbi za množičnost in popularizacijo nogometa, predvsem pa popestri tekme z navijanjem in vzpodbujanjem domačega kluba. Po nekaj plodnih letih je navdušenje navijačev počasi pojenjalo, Rudar se je srečeval s številnimi problemi in nazadnje pristal v 2. ligi.

Tudi »Velenjski knapi« so za nekaj časa malo utihnili. Pa vendarle Rudarju nikoli niso obrnili hrbta. In kot pravimo za vsakim dežjem posije sonce je tudi na stadion Ob jezeru ponovno zasijalo z vso močjo. Prišlo je do reorganizacije skupine in sicer smo mladi dobili svoj sektor in priložnost, da skupino dvignemo na višji nivo in oživimo velenjsko tribuno.

Trudimo se po svojih najboljših močeh, da bi bili prepoznavni in številčni navijači, ki bodo v ponos klubu, za katerega navijamo in mestu Velenju, ki ga hkrati predstavljamo. Tudi v bodoče bomo navijaška skupina, ki ne bo svoje popularnosti gradila na izgredih, vandalizmu ipd., ampak na zanimivih koreografijah in glasnem navijanju vseh 90 minut tekme.

Dolga leta je prevladoval fan stil navijanja. Kako to, da ste prešli na ultras navijanje?
Glavni razlog za prehod na ultra stil je bil fan stil sam, ki je dokaj nezanimiv in po našem mnenju tudi glavni krivec, da nam v Velenju v naše vrste ni uspelo privabiti večjega števila članov, mladine.

Kakšno je trenutno stanje med vami? Koliko vas je?
Trenutno stanje je malce napeto, predvsem zaradi nesoglasij med novo in staro generacijo, ampak smo optimistični in pričakujemo, da bomo v novi sezoni nadaljevali zgodbo, ki smo jo začeli ob koncu lanske. O točnih številkah nove, mlade generacije še ne moremo govoriti, za nami so le 3 domače tekme. Okvirna številka je nekje med 50 do 75 članov.

Do kakšnih nesoglasij je prišlo med vami in fan frakcijo Velenjskih knapov?
Glavni razlog je nezdružljivost obeh stilov. Sicer pa se nam ne zdi primerno o tem razpravljati na spletu.

Ali je kaj več zanimanja za navijanje v Velenju kot prej? Glede na to da ste prešli na bolj atraktivno navijanje za mlajše?
S tem prehodom je tudi zanimanje v Velenju naraslo. Sicer smo to pričakovali, a smo vseeno malce presenečeni, da nam je v tako kratkem času uspelo takorekoč iz nič narediti solidno skupino s približno 40 navijači na domačih tekmah. Po končani sezoni pa je zanimanje še naraslo in se že veselimo nove sezone.

Videli smo tudi že pirotehniko in koreografije med vami. V kakšnem odnosu ste z upravo?
Z našo upravo smo zelo zadovoljni, imamo dober odnos in njihovo podporo. Kot vsaka uprava tudi naša pirotehnike ne podpira, vendar nam uporabo le-te na pomembnih tekmah ne bo zamerila.

Kot je znano je v Velenju zelo razdeljeno prebivalstvo. Ali boste lahko dosegli enotnost in povečali število na tribuni?
Ne vem od kod informacija o razdeljenosti, Velenje je vedno bilo enotno. Drži pa, da je v Velenju tudi velik del prebivalcev iz bivše države, kar pa na našo enotnost nima vpliva. Je pa dejstvo, da navijamo za NK Rudar, ki je slovenski klub, zato promoviranje katerega drugega kluba oziroma druge države v naših vrstah ni sprejemljivo.

Kaj menite o končani sezoni?
Kar se tiče navijanja, smo zadovoljni, naredili smo premik na tem področju, prav tako smo oddelali skoraj vsa gostovanja, sicer večino sezone kot fan skupina. Omembe vredno je gostovanje v Kopru (jesenski del). Zaključek na zadnjih treh domačih tekmah je bil za nas uspešen. Kot smo že omenili smo v tem času iz nič ustvarili solidno ultras navijaško skupino.

Kaj pričakujete v prihajajoči sezoni?
Zaradi nove generacije Velenjskih knapov in posledično novega vodstva je prvi cilj čimhitreje urediti nemoteno delovanje skupine, ko bo vse to urejeno, pa je seveda cilj pridobiti čim večje število članov. Vsekakor bomo nadaljevali z ultra stilom in pričakujemo dobro sezono ter uveljavitev na slovenski sceni.

Rudar je spremenil klubske barve iz zelenočrne v rdečebelo barvno kombinacijo. Vaši transparenti so še vedno v značilni klubski barvi. Zakaj je prišlo do te spremembe in kako gledate na to navijači? Se boste tudi vi sčasoma prilagodili novi klubski barvi?
Klub je res spremenil barvo dresov zaradi takšnih in drugačnih vzrokov. Vendar pa grb kluba še vedno ostaja enak, prav tako bodo barve našega grba ostale enake. Sami smo se odločiili za tradicijo, zato od teh barv ne odstopamo in jih bomo uporabljali ne glede na spremembe v klubu.

Ali se nameravate udeleževati reprezentančnih tekem organizirano kot skupina?
Reprezentančnih tekem smo se organizirano udeleževali že v kvalifikacijah za SP v Mariboru. Tako bo tudi v prihodnje.

Prenova stadiona Primorja v Ajdovščini

Stanje v Ajdovščini, 18. junija 2010

Preberite tudi:

• prenova stadiona v Ajdovščini (12. 6. 2010)
• predstavitev stadiona Primorja (23. 11. 2009)

Prenova tribune v Velenju

Konec tedna smo izkoristili za obisk treh stadionov, na katerih potekajo večja ali manjša obnovitvena dela – velenjski stadion Ob jezeru, koprska Bonifika in stadion Primorja v Ajdovščini. Medtem ko v Kopru ni nobenih vidnejših sprememb, gredo dela na velenjskem stadionu počasi proti koncu. Fotografije ajdovskega stadiona bomo objavili predvidoma jutri.

Velenjski stadion bo v kratkem bogatejši za lepšo in predvsem udobnejšo počutje gledalcev. Glede na to, da gre za atletski stadion (nogomet je na tem stadionu glede na izgled stadiona zgolj podnajemnik in nič več) in da v Velenju načrtujejo izgradnjo novega, nogometnega stadiona, so trenutne pridobitve več kot dobre.

Preberite tudi predstavitev velenjskega stadiona, ki smo ga objavili 29. decembra 2009.

Naslednja stran »