Kotiček za navijače – 27. številka

Datum izida: 10. junij 1992

Dodane fotografije Green Dragonsov in Black Gringosov s tekme Olimpija-Mura (1993/94)

V fotogaleriji Green Dragonsov in Black Gringosov smo dodali fotografije s tekme med Olimpijo in Muro v sezoni 1993/94. Na tej tekmi so Dragonsi praznovali 5-letnico in prižgali preko 100 bakel po dolžini svojega navijaškega sektorja. Fotografije si lahko ogledate na povezavah: Green Dragons in Black Gringos.

V biltenu Dragonsov Junaki zelene kronike (januar 1996) lahko preberemo: 30. oktobra 1993 je napočil trenutek za proslavo naše pete obletnice, ki je bila predvidena že za nekaj tednov prej, kamor bi, glede na to, da je skupina začela z navijanjem septembra 1988, tudi sodila. Pa vendar je bilo najbolje tako, kot je bilo: dočakali smo veliko tekmo in se pokazali v velikem slogu. Zbralo se nas je blizu 400, kar je, roko na srce, takratno vodstvo skupine kar nekoliko prijetno presenetilo, saj nas je bilo na domačih nogometnih tekmah v tem času povprečno le nekaj deset.  Tisto sobotno popoldne pa … Wow! Nekateri, ki smo na štadionu postavljali transparente (med njimi tudi prvič nove: BEŽIGRAJČANI, SUPPORTERS ŠIŠKA, FANATICS VIČ), kar nismo mogli verjeti svojim ušesom, ko je mimo severne tribune paradirala naša glavnina; slišati jih je bilo tisoč! Na začetku tekme smo hkrati prižgali 103 bakle, kar je še danes rekord slovenskih igrišč. 400 oranžnih balonov, trakovi, kartoni, novi transparenti v vsej dolžini ograje … Častni vodja je bil nekaj časa tudi tisti, ki je začel novo ero navijanja za Bežigradom – Bojan Zupančič Pančo. Navijanje sicer dolgo časa ni bilo takšno, kot bi ga 400 navijačev lahko spravilo skupaj, ko pa so naši končno dali tisti edini gol, se nam je utrgalo. Stevo med polčasom spregovori za TVS, ki v športnem pregledu namesto o tekmi govori le o naši proslavi. Proslava obletnice je imenitno uspela v prav vseh pogledih, dopolnil pa jo je še žur v B-51 naslednji večer, v “noči čarovnic”. Folka je bilo dosti manj kot na obletnici, toda Darki in Stevo kot D.J.-a sta se vseeno izkazala. Stevo je ob tej priložnosti podelil Igorju, Brezovcu, Cvetkotu in Acotu “diplome”, kot edinim štirim, ki so s skupino vztrajali od samega začetka. Aco je žal pozneje ostal samo še slabi dve leti …

Dragonsi so ob proslavi 5-letke izdali svoj prvi bilten Prva petletka, Gringosi pa izdali VHS kaseto navijanja na treh tekmah (ena teh je bilo gostovanje za Bežigradom, kamor so se odpravili s tremi avtobusi).

Zanimivosti: Največje tribune slovenskih stadionov

Pričenjamo z novo rubriko Zanimivosti, v kateri bomo predstavljali zanimive fotografije, dogodke, članke … iz sveta tribun in navijačev – tako iz Slovenije kot iz tujine.

Po predstavitvi slovenskih stadionov nas je zanimalo, katere so največje tribune v Sloveniji.  Kot spodnjo mejo smo tokrat določili kapaciteto 2.000 sedežev. V izbor je tako prišlo 10 tribun.

1. mesto – 4.884 sedežev: zahodna tribuna – Arena Petrol

2. mesto – 4.409 sedežev: vzhodna tribuna – Ljudski vrt

3. mesto – 4.068 sedežev: zahodna (glavna) tribuna – Ljudski vrt

4. mesto – 3.601 sedežev: vzhodna (glavna) tribuna – Arena Petrol

5. mesto – 2.981 sedežev: severna tribuna – Arena Petrol

6. mesto – 2.442 sedežev: južna tribuna – Fazanerija

7. mesto – 2.154 sedežev: zahodna (glavna) tribuna – Športni park Nova Gorica

8. mesto – 2.103 sedežev: zahodna (glavna) tribuna – Športni park Domžale

9. mesto – 2.033 sedežev: južna tribuna – Ljudski vrt Maribor

10. mesto – 2.004 sedežev: severna tribuna – Ljudski vrt Maribor

Kotiček za navijače: 26. številka

Datum izida: 3. junij 1992

Kolaž

Kolaž (iz francoščine: coller, lepiti) je umetniško delo (ter hkrati tudi ime tehnike); najpogosteje ga ta beseda označuje v vizualni umetnosti; narejeno kot sestavljanka iz različnih materialov ter oblik, ki oblikujejo povsem novo formo. Kolaž lahko vključuje izrezke iz časopisov, razne trakove, delčke barvnih ali ročno izdelanih papirjev, izseke in dele drugih umetniških del, fotografije in dele le-teh; ti pa so prilepljeni na papir, platno ali katero drugo podlago, na katero je možno ta material kakorkoli prilepiti. Povzeto po: Wikipedija

Do pojava digitalne fotografije so bili kolaži priljubljeni fotografski izdelki navijaških skupin. V ozadju so bile običajno štiri izbrane fotografije, na njih pa dodan najpogosteje napis ali izrezek iz revije, časopisa ali kaj drugega, kar je dajalo kolažu ironičen, sarkastičen ali kakšen drug pomen, lahko pa je bila samo popestritev oziroma ojačitev sporočila, ki ga poskušal dati kolaž. V Sloveniji se žal z množičnimi kolaži ne moremo pohvaliti, je pa bila zato z njimi dobesedno poplavljena navijaška scena v nekdanji Jugoslaviji. Od slovenskih skupin je še največ kolažev premogla skupina Black Gringos. Nekaj kolažev, ki jih imamo v uredništvu, jih v nadaljevanju predstavljamo.

Če imate kolaž katere koli slovenske navijaške skupine, ki ga še ni v spodnji zbirki, ga lahko posredujete na naslov fotoultras.si@gmail.com, da ga objavimo.

Intervju z Black Gringosi na sportalu

Danes je bil na sportalu objavljen intervju z Black Gringosi, predvsem na temo reprezentance. Intervju lahko v celoti preberete na Sportalu.

1992/93: dodane fotografije Celjskih grofov s tekme Publikum-Maribor

V fotogalerijo Celjskih grofov smo dodali fotografije s tekme med Publikumom in Mariborom iz sezone 1992/93. Fotogalerije si lahko pogledate s klikom na povezavo. Fotografije so iz našega arhiva, avtor fotografij nam ni znan.

Anketa: forum – pozitivni ali negativni del spletne strani?

3. januarja smo objavili anketno vprašanje: Smatrate forum na fotoultras.si kot pozitivni ali negativni del spletne strani? Oddanih je bilo 63 glasov.

Pozitivno: 53 glasov – 84 % vseh glasov
Negativno: 4 glasovi – 6 % vseh glasov
Ne vem, forum me ne zanima: 6 glasov – 10 % vseh glasov

Vzorec anketiranih je tokrat spet občutno manjši kot pri nekaterih prejšnjih vprašanjih pa vendar hkrati dovolj visok, da izraža jasno stališče slovenskih navijačev. Rezultat lahko interpretiramo tudi drugače. Navijaški forumi so več ali manj edini komunikacijski kanal, preko katerega neposredno komunicirajo pripadniki različnih navijaških skupin. Pomen foruma na fotoultras.si je vseeno nekoliko drugačen od forumov na spletnih straneh navijaških skupin. Fotoultras.si namreč ne pripada nobeni navijaški skupini in se hkrati trudi biti forum vseh ultras navijaških skupin. Nasprotniki navijaških forumov in navijaštva na internetu trdijo, da se navijaštvo mora dogajati izkjučno na tribunah. To je res, vendar … Koliko slovensko navijaštvo potrebuje neodvisen ultras medij in spletne strani navijaških skupin, je zelo subjektivno vprašanje. Mi še vedno trdimo, da potrebuje in da je to pozitivna stran navijaštva, seveda samo do točke, ko ta medij in forum kot specifičen komunikacijski kanal posamezniki zlorabijo. V tem kontekstu so se vedno kot negativni del navijaštva na internetu pojavljali ali internetni huligani ali posamezniki, ki svojo vlogo na tribuni in ob tribuni prenesejo na internet. Posledica tega je brisanje sporočil tem posameznikom na forumu. Ob otvoritvi strani 21. marca lani smo zapisali: Uporabljajte vse, kar smo vam dali (in vam še bomo) na voljo, s pravo mero! Ob snovanju strani je bilo zelo pereče vprašanje, vključiti forum v spletno stran, ali ne. Danes, slabo leto po aktiviranju strani, pravimo, da smo se odločili dobro. Posameznike, ki ne spoštujejo pravil, pa lahko najdemo tudi na tribuni, tudi v vsaki navijaški skupini, kjer koli drugje, ne samo na forumih.

Kmalu bomo pričeli z novim krogom intervjujev s slovenskimi navijaškimi skupinami. V prvem krogu smo pomembnejše slovenske nogometne ultras skupine obdelali. Da ne bi prihajalo do nepotrebnih obtoževanj dodajmo, da nismo izvedli sicer načrtovanega intervjuja z lendavskimi Gorgonami, čeprav je bila to naša želja. Fantje so se odločili, da v tem trenutku niso za intervju, kar pa še ne pomeni, da se nam mogoče ne bodo priključili v naslednjem krogu intervjujev. Njihovo odločitev spoštujemo.

Čaka vas novo anketno vprašanje.

Kotiček za navijače – 25. številka

Datum izida: 27. maj 1992

Ultras-tifo.net: intervju z Violami

Na spletni strani ultras-tifo.net je bil 12. januarja objavljen intervju z Violami. Po dogovoru s skupino Viole ga v slovenščini posredujemo tudi na naši spletni strani. Da ne bi prišlo do nesporazumov ali nepotrebnih provokacij opozarjamo, da gre za amaterski prevod in da je bil intervju narejen že pred nekaj meseci, vendar so ga na ultras-tifo.net objavili šele sedaj. Do izvirnega članka lahko pridete na povezavi.

Pozdravljen. Prosim te, predstavi se.
Sem 35-letni navijač Maribora. 22 let spremljam ex-YU sceno, v Mariboru sem zraven od prvega dne.

Viole so bile ustanovljene leta 1989. Nam lahko na kratko opišeš začetna obdobja vaše skupine?
Ekipa, ki se je zbrala leta 1989, ni bila bolj ali manj nič posebnega. Nekaj mladih fantov in nekaj starejših fantov, ki so spremljali sceno v takratni Jugoslaviji. Naš klub je igral v takratni tretji ligi zahod. Taki so bili naši začetki, naša zgodovina in nanjo smo ponosni, ne glede na to, kakšna je. Prvotno ime naše skupine je bilo Marinci, vendar smo zadnji krog prvenstva v stari državi spremenili ime v Viole, ki je bolj izvirno. Leta 1989 se je vse pričelo, vendar lahko šele z osamosvojitvijo Slovenije govorimo o boljših časih. Ljudje, ki so prej obiskovali tekme velike četverice v nekdanji Jugoslaviji, so pričeli obiskovati tekme v svojem mestu, tekme svojega kluba. Od takrat v Mariboru ni podskupine katerega koli drugega kluba. V času Jugoslavije smo bili premajhni in nismo imeli stikov z nobeno skupino.

Konec 90. let je Maribor pogosto igral v Evropi, srečevali ste se s klubi, za katere so navijale spoštovanja vredne navijaške skupine. Lahko izpostaviš nekaj najbolj zanimivih evropskih tekem iz tega obdobja?
Seveda je Maribor z osamosvojitvijo Slovenije pogosto igral v Evropi, konec 90. let pa v Ligi prvakov. Naše prvo evropsko gostovanje je bilo leta 1993 v Romuniji (Gloria Bistrita). Okrog 80 nas je odpotovalo v Dortmund, leto pozneje 200 na Dunaj proti Avstriji Dunaj, potem v Grčijo proti Olympiakosu, Ajaxu, PSV-ju … Pričeli so se konflikti s skupinami, ki so gostovale v našem mestu, nekateri so ostali brez transparentov. Leta 1998 smo imeli v Mariboru velik incident proti Wisli Krakow, del ekipe je odšel tudi na gostovanje v Krakow. Sledili sta gostovanji proti Genku in Lyonu. Povsod smo kurili pirotehniko in pridobivali nove izkušnje ter seveda v Ligi prvakov smo oddelali dobra gostovanja v Kijevu, Rimu in Leverkusnu. Proti Laziu se nas je odpravilo v Rim 800.

Viole danes. Napredek je očiten, tako na tribuni kot tudi izven stadiona. Lahko poveš, kako je prišlo tako velikega napredka in kdaj?
Leto za letom smo delovali dobro, soočali smo se s problemi, s katerimi se vsaka skupina občasno sooči in ki so sestavni del navijaške zgodbe, a temperament ljudi v mestu ni bil nikoli vprašljiv. Mesto živi za nogomet in skozi našo skupino je šlo več tisoč Mariborčanov in ljudi iz regije. Pravi fantje so ostali in vsaka jim čast, da so vztrajali leta brez prave konkurence v Sloveniji. Po vseh teh sušnih letih (v navijaškem pogledu) imajo še vedno voljo, željo in moč organizirati gostovanja, kortee, pitotehniko, marketing pa tudi nerede, brez katerih ne gre. Zato poskušamo izkoristiti vsako priložnost, ko gre skozi Maribor ali igra v bližini kakšen tuji klub. Vendar moramo biti realni in povedati, da je izgled naše tribune odvisen od rezultatov kluba.

Slovenska navijaška scena ni močna, praktično nimate prave konkurence. Kljub temu, kdo je vaš največji tekmec?
Naš največji tekmec je Olimpija iz Ljubljane. Dve veliki mesti, centralizem, Ljubljana je glavno mesto in oba kluba sta najboljša kluba v zgodovini slovenske lige. V glavnem se vse slovenske skupine izogibajo konfliktom z nami. Naša liga in spopadi z našimi skupinami nam niso prioriteta, ampak naša pofukana realnost je taka, da smo se odločili, da ne bomo napadali drugih slovenskih skupin, saj želimo, da se slovenska scena dvigne. Če bodo fantje iz drugih slovenskih mest naslednje leto ali dve trdo delali brez strahu, da bi jih mi napadli, bodo mogoče dvignili sceno v svojem lastnem mestu. Isto velja za fante iz Ljubljane, ki nam niso in nam ne morejo biti nobena konkurenca na tribuni ali na ulici.

Obstaja kakšna skupina v Sloveniji ali v tujini, s katero ste v prijateljskih odnosih?
Nimamo prijateljskih odnosov z nobeno skupino, niti ne načrtujemo prijateljskih odnosov v bližnji prihodnosti. Še vedno pa spoštujemo staro prijateljstvo s skupino Brigata Graz, čeprav uradno prijateljstvo med obema skupinama več ne obstaja.

Povej še kaj na kratko o organizaciji. Imate posebne prostore, kjer se zbirate, družite? Kako potujete na gostovanja?
Nimamo ne kluba ne klubskih prostorov. Imamo članske izkaznice Viole Maribor (denar od članskih izkaznic je naš), naše člane in navijače obveščamo preko e-mailov, spletne strani, letakov, avtobusov, po šolah … pred velikimi tekmami tudi po radiu. Na gostovanja potujemo tako kot večina drugih skupin, z avti, kombiji, vlaki … Dandanes je težko dobiti avtobus za navijače.

Kako ocenjujete področje marketinga v skupini? Vidimo, da imate kakovostno spletno stran, kakšno je stanje z navijaškimi rekviziti? Izdajate kakšen fanzin, DVD-je?
Radi se pohvalimo, da je za področje marketinga dobro poskrbljeno. Spletna stran je dobra, izdali smo fanzin, DVD, glasbeni CD, kmalu bo izšel novi DVD ob 20. letnici skupine, skrbimo za vedno nove polo majice, T-shirt-e, kape, jakne, šale … vse rekvizite z logotipom naše skupine za odjemalce vseh starosti.

Kakšni so vaši odnosi s klubsko upravo?
Lahko bi rekli “ne v riti in ne poleg riti”. Viole Maribor smo popolnoma samostojna in neodvisna navijaška skupina. Funkcioniramo samostojno, brez klubske uprave, seveda pa se občasno sestajamo z njimi, ampak zgolj zaradi tekoče problematike in kakšnih malenkosti in to je tudi vse.

Ste Viole politično opredeljene?
Torej, hmm … Ni uradne opredelitve, ali smo levi, desni ali sredinski. Mislimo, da smo mi najmočnejša stranka v mestu in regiji. Jebe se nam za politiko, vseeno pa nas nekateri etiketirajo kot desno usmerjeno skupino. Kot navijaška skupina pa vseeno nimamo stikov z nobeno politično stranko.

Policija. Kakšno je stanje v Sloveniji kar se tiče zakonodaje in represije? Obstaja posebni zakon o navijačih?
Seveda obstaja represija nad navijači, ampak zaenkrat še ne obstaja posebni zakon o navijačih, ga pa politiki in ljudje iz nogometne zveze pripravljajo in obljubljajo. Za zdaj se v Sloveniji uporablja zakon o javnih zbiranjih. Glede bakel – kadar prižgeš baklo in si na stadionu v masi, ne prakticirajo prijetja povzročitelja. Ko pa zapuščaš stadion, te izločijo in te kaznujejo z vsaj 400 €. Včasih se zgodi, da te aretirajo, če prižgeš bakljo na ulici, ali če si v manjši skupini. Zaradi tega se v Sloveniji več ne prakticira držanje baklje v roki na stadionu. V Sloveniji zlahka končaš za zapahi, če ne plačaš kazni. Tako deluje naš sistem. Na gostovanjih težko prideš v mesto, tudi če to mesto nima gostujočih navijačev. Policija je vse naokrog. Alkohol? Policija te ne spusti na stadion, če sumi, da si pijan. Naša policija ima velika pooblasitla. V Mariboru obstaja posebna enota, katere naloga so Viole Maribor in to 24 ur na dan vsak dan. Bivši direktor PU Maribor je razglasil vojno Violam in jih javno označil za huligane. Njegova osnovna naloga je bila uničiti Viole. Ker mu to ni uspelo, so ga zamenjali.

Katera tekma v tvoji navijaški karieri je tebi osebno najljubša?
Uuu takih tekem je kar nekaj. Z leti začneš gledati na te tekme iz druge perspektive, kot takrat ko si mlad in nor. Nekoč mi je bila najboljša tekma gostovanje v Izoli (najdaljše gostovanje pri nas). To je bilo tipično old school gostovanje. Pred 14-15 leti nas je šlo 20 čez celotni vikend dol na obalo. Šli smo dan prej z vlakom. NIhče ni imel denarja niti za cigarete. Prvo noč nas je že aretirala policija. Kasneje smo kradli po kampu hrano, da smo se prebili skozi dan. Imeli smo tudi nekaj bližnjih srečanj z domačini. Denar za pot domov smo morali nažicati. Domov smo se vrnili s kaznimi in šli direktno v posteljo. Naslednje jutro pa smo komaj čakali, da se dobimo, da si pripovedujemo zgodbe iz gostovanja in hkrati upamo, da se tako gostovanje čim prej ponovi.

Če pa gledamo današnji čas, so bila zame najboljša gostovanja Zürich, gostovanje na Slovaškem ali pa gostovanje v Londonu s slovensko reprezentanco, kjer je vse povsem drugače v primerjavi s tistimi časi in s časom, ko smo bili mladi in nadebudni. Vse to je OK, dokler nekdo ne izgubi življenja. Kar se tiče najboljše tekme, moram izbrati tekmo, ko smo prvič postali državni prvaki v sezoni 1996/97. Takrat sem jokal od veselja. Noč pred tem nobeden od nas ni spal, nekateri smo noč preživeli na stadionu. Ta trenutek smo čakali že od naše ustanovitve leta 1989. Celotni stari jug je bil napolnjen, prižgali smo 212 bakel okrog celotnega stadiona, kar je bila ena največjih bakljad tistega časa na prostorih ex-YU, koreografije, ljudje so jemali celotedenske dopuste, celotno mesto je slavilo. To je bil teden, ki se bo stežka ponovil. Par dni kasneje smo osvojili dvojno krono.

To sezono (2008/2009) ste oddelali zelo dobra evropska gostovanja v Zürichu in Pragi. Kako je bilo?
Da, gledano v celoti je bila ta sezona v letu 2009 najboljša do zdaj. Od prvenstva do evrospkih gostovanj in gostovanj reprezentance. Zürich smo oddelali tako kot smo si zamislili. 500 nas je šlo. Po Zürichu smo se sprehajali že od jutra brez spremstva policije. Iskali smo domačine po ulicah, 250 nas je vstopilo na metro, korteo. Incidenti v polčasu. Napadli smo varnostnike in jih potisnili ven iz našega sektorja. Curva Sud Zürich ima le dobro foto predstavitev preko virtualnega sveta z veliko smisla za izbiranje najboljših fotografij. Ko pa jih srečaš v živo vidiš, da tega niso vredni.

Sparta Praga živi v svojem vzhodnjaškem filmu. Na prvi tekmi v Mariboru je bil dogovorjen fight 50:50, ampak se je vmešala policija. Lahko bi vse skupaj bilo bolje organizirano, če bi se Spartini držali dogovorjenega in pobrali enega naših v Gradcu, ki bi jih nato vodil na varno lokacijo, kjer ne bi bilo policije. Ampak oni so se odločili priti v mesto sami. Na povratni tekmi niso pokazali nobene želje, razen za neke fighte par kilometrov iz mesta. Ne moti jih, da se nasprotni navijači na dan tekme in to cel dan od 7-ih zjutraj sprehajajo po njihovem mestu. Ekipa iz Maribora je lačna evropskih tekem, zato hodimo na prijateljske v Udine in tudi Avstrijo. Dobro smo oddelali tudi gostovanja z našo reprezentanco. Bili smo v Belfastu, Londonu (prijateljska tekma), v Bratislavi, kjer smo se spopadli z Slovanovimi, ki pa so se umaknili. Bili smo v San Marinu in prejšnjo jesen tudi na Poljskem in Češkem.  Letno oddelamo približno 10 evropskih gostovanj. Vsako evropsko gostovanje je bilo dobro oddelano, kar samo dokazuje nezainteresiranost ljudi za domače slovensko prvenstvo, hkrati pa močno voljo za slovenske stadione kljub vsemu.

« Prejšnja stran — Naslednja stran »