Fotogalerija Gorgon s tekme med Nafto in Gorico

Objavili smo fotogalerijo Gorgon s tekme med Nafto in Gorico. Povezava

Bakle na igrišču kot izraz maščevanja

Zakaj so bakle pristale na igrišču Ljudskega vrta na tekmi proti Poljski? Zakaj namesto sodelovanja vidimo le represijo nad navijači? Nogometna zveza Slovenije bo zagotovo plačala visoko kazen. Kakšen bo naslednji korak?! In kdo ga bo storil?

(Opomba: Podpise pod fotografijami smo si izposodili iz enega izmed intervjujev z Violami)

Minulo sredo je tekma slovenske reprezentance proti Poljski spet napolnila Ljudski vrt. Odlična igra, odličen rezultat reprezentance in odlično oddelana tekma slovenskih navijačev. Vendar v 35. minuti tekme, v času, ko je Slovenija vodila z 1:0, pride do (za večino) nepričakovanega dogodka. Na vzhodnem delu južne tribune se prižgejo bakle in nedolgo zatem poletijo na igrišče. Komentator slovenske televizije, ki je prenašala tekmo, ob tem dogodku: “Človek lahko samo citira Alberta Einsteina, ki je dejal: vesolje in človeška neumnost sta brezmejni; pri čemer za vesolje niti Einstein ni bil  tako prepričan. To kar so zdaj storili navijači ali ljudje, ki se izdajajo za kaj takega, ki slavijo lastno neumnost, na tak način opozarjajo nase na nevzgojen in neprimeren način ne toliko zaradi švicarskih frankov, ki jih bo Nogometna zveza Slovenije morala plačati Mednarodni nogometni zvezi za takšne izgrede, pač pa tudi zato, ker je to popolnoma nešportno in če menijo, da so na ta način, ker so Poljakom ukradli ta napad, kaj pomagali slovenski reprezentanci, se seveda motijo.” A vendar – motil se je komentator, kakor so se tudi motili in se še vedno motijo vsi, ki so ta dogodek videli v živo ali v neposrednem prenosu, ali so o tem zgolj slišali, nimajo pa pojma o ozadju in vzroku teh dogodkov. Itak javnost organizirane navijače še vedno doživlja kot frustracij polne in napačno vzgojene fante. Če si izposodimo besede Viol: “Če bi želeli slovenski narod izobraziti o navijaštvu, bi potrebovali enourno oddajo, ki bi se predvajala vsak dan zapored eno leto, kot Esmeralda.”

Dogodek na tekmi proti Poljski je bil samo logično nadaljevanje tekme proti San Marinu. Tisti, ki še imate pred očmi sliko južne tribune s tekme proti San Marinu, in ki ste vsaj malo v toku dogodkov, ste videli, da to ni bila običajna tekma. Jug je bil namreč poln pretežno indijancev in nekaj malega ultrasov. Toda manjkale so Viole. Navijaška tribuna za golom je bila vidno prazna. Seveda so bile Viole v bližini Ljudskega vrta, a ne na tribunah. Na tisti tekmi so protestirale s svojo neprisotnostjo. Tekma proti Poljski je bila korak naprej. Tudi policija je slutila, da se nekaj kuha. Kolikor smo uspeli izvedeti, so bakle na igrišču protest, maščevanje za kazni disciplinskega sodnika in odnosa Nogometne zveze do NK Maribor in  tako posredno tudi do Viol, ki so bili kaznovani s tekmami igranja pred praznim Ljudskim vrtom. Ker se nogomet igra zaradi gledalcev, je bila toliko bolj nerazumna odločitev disciplinskega sodnika. Kar je Nogometna zveza zaslužila, bo tudi izgubila za plačevanje kazni. NZS je menda v ta paket padla tudi zaradi zavzemanja vodilnih članov NZS za t. i. zakon o navijačih.

In kaj dela policija? Domisli se briljantne pogruntavščine: personalizacije – identifikacije vseh prisotnih na stadionu z osebnim dokumentom in na podlagi tega ste vpisani v bazo podatkov. Če se mislijo na ta način bojevati proti huliganom, potem je bitka vnaprej izgubljena in pravzaprav zelo neumno potrošeni evri iz državnega proračuna. Če ste bili pred tekmo med Mariborom in Olimpijo pred stadionom, ste videli, da je identifikacija najbolj prizadela klub in običajne gledalce. Slednji so se namreč pred dolgimi vrstami pred blagajnami obračali in se vračali proti domu. Poudarjamo: običajni gledalci! Manifestacija moči je prijem, ki ga policija uporablja v borbi proti navijačem! Če bi uporabljali možgane, bi imeli ob večji učinkovitosti tudi neprimerno manj dela.

Da ne govorimo samo o neumnosti, lahko spregovorimo tudi o ogrožanju življenj gledalcev – nismo pozabili na zelo nevarno ograjo s pravimi majhnimi žagicami in prave osebne tragedije navijačev, tudi mladoletnih oseb. Če bi pred tekmo Maribor-Celje, na kateri je Maribor osvojil naslov državnega prvaka, zahtevali odstranitev te nevarne ograje, ne bi dobili dovoljenja za igranje tekme. Saj po tekmi so jo itak odstranili.

Ne trdimo, da se strinjamo z vsemi videnimi načini protesta navijačev. Jasno nam je tudi, da navijači niso brezgrešni pacifisti. Ampak ravno zato bi morali represivni organi imeti usposobljene kadre, ki bi reševali navijaško problematiko, ne pa lokalnih šerifov, ki imajo pet minut prostega časa, da se lahko ukvarjajo s “tam nekimi huligani, ki jih je vse po vrsti potrebno premlatiti”. Napačen pristop policije do navijaške problematike je viden iz še enega drugega dejstva. V dnevih pred tekmo med Slovenijo in Poljsko je policijo močno skrbelo, da se bodo poljski in slovenski navijači združeno spravili nad slovensko policijo. A ni prav ironično, da bodo dandanes domači navijači ob pogledu na spopad na nasprotni tribuni med policijo in njihovimi smrtnimi sovražniki – navijači konkurenčnega kluba navijali proti policiji?! Ne proti drugi sovražni navijaški skupini, ampak proti policiji!!

Če so manifestacija moči in (pri)sile ter sankcioniranje vse, kar bomo videli v naslednjih tednih s strani organov Nogometne zveze Slovenije in policije, potem pa lahko res pritrdimo besedam komentatorja tekme med Slovenijo in Poljsko: “Vesolje in človeška neumnost sta brezmejni …”

Nekaj fotografij z Wembleya

Objavljamo nekaj fotografij s prijateljske tekme med Anglijo in Slovenijo. Če povzamemo slovenske navijače v Londonu s tremi besedami, potem lahko zapišemo: indijanci, indijanci, indijanci. Med množico približno 2.000 slovenskih navijačev, ki so si ogledali tekmo, je bilo približno 100 normalnih  navijačev – ultrasov, od tega približno 80 Viol. Avtor fotografij: Matija Brodnjak.

Bonifika Koper

Iz severovzhoda Slovenije na drug konec – koprska Bonifika. Koper, mesto s približno 24.000 prebivalci, kot občina pa s skoraj 50.000 prebivalci, je še danes v spominu starejših ljubiteljev nogometa zapisan kot kraj s temperamentnimi navijači in dobro obiskanim stadionom. Od takrat je preteklo mnogo vode po Badaševici pa tudi časi so se spremenili. Bonifika nekoč in Bonifika danes sta dva neprimerljiva pojma. Poglejmo zakaj …

Športni tednik Ekipa je septembra 1991 v sodelovanju z Nogometno zvezo Slovenije pričel z nagradno igro za svoje bralce “Iščemo najboljši stadion”. Komisija, ki so jo za vsak naslednji ocenjevani stadion sestavljali drugi člani komisije, je bila tričlanska. Ocenjevali so pet značilnosti: igrišče, tribune, slačilnice, varnost in obnašanje gledalcev (to se res sliši neverjetno, a je resnično) z ocenami od 1 do 10. V izbor za ocenjevanje je prišlo 15 takrat boljših stadionov po Sloveniji in prvo mesto je s 136 točkami osvojila Bonifika (z le točko manj je drugo mesto zasedel stadion v Spodnji Šiški v Ljubljani).

OPIS STADIONA

Stadion je dobil ime po mestnem predelu Bonifika in leži med starim mestnim jedrom ter ostalimi, od obale malce oddaljenimi predeli mesta. Stadion so na tem mestu zgradili leta 1962, vendar so ga večkrat obnovili. Leta 1986 so na vzhodni strani stadiona zgradili novo tribuno, pod njo pa so mesto našli zasebni lokali.

Pozneje so na tribuno namestili plastične sedeže. Na nasprotni, zahodni strani stoji še iz časov drugoligaške YU druščine montažna tribuna z ostankom iz preteklosti – stolpom za snemanje tekem, ki ga je dandanes moč srečati le še na vaških igriščih.

Za goloma podobno kot v Lendavi ni navijaških tribun. Za golom na severni strani je zagrajen prostor, ki lahko v primeru potrebe služi kot stojišče. Za južnim golom je nekoliko oddaljena zgradba, v kateri so med drugim tudi slačilnice. Na tej strani ni stojišč. Travnati del igrišča, ki slovi kot en najslabših v Sloveniji, obdaja atletska steza. Na stadionu poleg nogometašev Kopra domuje tudi atletski klub. Za zahodno, montažno tribuno so pomožna igrišča.

KAPACITETA IN OBISKANOST

Na glavni tribuni je nameščenih 1.829 plastičnih sedežev z naslonjalom, na skrajnem severnem delu glavne tribune je prostor za gostujoče navijače – stojišča, ki ga od preostalega dela tribune fizično ločuje ograja. Ob glavnem vhodu na stadion, za južnim delom glavne tribune, je manjše stojišče.

Na montažni tribuni je nameščenih 834 plastičnih sedežev brez naslonjala. Skupna kapaciteta stadiona je 2.683 sedežev. Če tej številki dodamo še danes razpoložljiva stojišča, lahko zaokrožimo kapaciteto stadiona na približno 3.000. Čeprav se na Bonifiki še iz časov nekdanje Jugoslavije navijači več ne zbirajo v ogromnih številkah, bi lahko, če bi bilo potrebno, ob manjših kozmetičnih popravkih nekajkrat povečali kapaciteto stojišč.

Pred 20. leti smo lahko v športnih časnikih in revijah prebirali članke z naslovi “Pravo južnoameriško vzdušje na Bonifiki”, “Bonifika kakor pekel” … in res se je takrat na tekmah Kopra zbiralo ogromno število navijačev. V tekoči sezoni je do zadnje tekme Kopra proti Olimpiji (29. avgusta 2009) Bonifika praviloma samevala. Ekipa (22. 10. 1991, str. 26) navaja kot rekordni obisk Bonifike tekmo proti ljubljanski Olimpiji spomladi leta 1987, ko je vstopnico kupilo skoraj 7.200 gledalcev, kar pomeni, da je bil dejanski obisk še višji. Takrat na glavni tribuni še ni bilo sedežev, pa tudi sicer so v tistih časih gledalce na stadion natisnili kot sardine v konzervo.

Po uradnih podatkih Nogometne zveze Slovenije si je tekme Kopra v tekoči sezoni na Bonifiki v štirih tekmah ogledalo skupaj približno 3.000 gledalcev. Od tega je bila samo zadnja tekma omembe vredna, ko se je približno 1.500 gledalcev po dolgem času spet zbralo na tribunah Bonifike. Na žalost so v zdaj že dolgoletno sivilo koprskega  nogometnega vsakdana padli tudi njihovi navijači Tifozi, ki se zberejo le še ob izrednih priložnostih. Ultrasi po Sloveniji se sprašujejo, kako dolgo bo trajal njihov najnovejši povratek na zahod Bonifike.

OCENJEVANJE

Sektor za domače navijače: ocena 6 – še prebavljivo

Tifozi oziroma Dvanajsti Kopra se zbirajo na montažni tribuni ob zahodni strani igrišča. Navijače ločuje od igrišča običajna ograja. Sedeži so brez naslonjala. Tifozi običajno zasedejo sektor oz.  delno kar dva, od katerih je na prvem nameščenih 112 sedežev, na drugem, ki je tik ob stolpu, pa 45 sedežev. Pomanjkljivosti: tribuna je montažna, ni strehe, tribuna ni za golom, čeprav je res, da tej montažni tribuni težko rečemo tribuna. Igrišče je nekoliko odmaknjeno od tribune zaradi moteče atletske steze.

Sektor za gostujoče navijače: ocena 7 – povprečno

Sektor za navijače na severnem robu glavne tribune je namenjen gostujočim navijačem. Moteča je kletka, ki kazi podobo tribune. Pogrešamo streho in lokacijo takšne tribune za golom. Navijači vsaj nimajo težav z nepotrebnimi sedeži. Lokacija na tribuni omogoča dober pogled na igrišče in spremljanje nogometa. Tovrstne navijaške kletke običajno nimajo težav s kapaciteto, saj se vanjo z lahkoto narine tudi večje število navijačev.

Izgled stadiona: ocena 6 – še prebavljivo

Bonifika je stadion, ki ga je čas že krepko povozil. Kar je zadostovalo potrebam v 80. letih prejšnjega stoletja, je danes daleč premalo. Potreben je nov stadion! S samo eno pravo tribuno pa še to brez strehe nad glavo ne nudi dovolj udobja zadnjici, niti očem gledalca. Navijaške tribune za goloma  oziroma tribune okrog celotnega igrišča bodo še lep čas neizpolnjena želja. Moteča je tudi atletska steza. Prav smešno pa je dandanes videti stolp za snemanje tekme, ki služi tudi kot semafor, na prvoligaškem igrišču, kakor tudi slačilnice, ki so namesto pod tribunami v oddaljeni zgradbi. Bonifika si zasluži naš poklon in spoštovanje samo zaradi nekdanje slave.

Skupna ocena: 6 – še prebavljivo

Daleč so časi, ko se je na Bonifiki zbiralo več tisoč gledalcev, daleč je čas, ko je Bonifika imela dušo. Gradnja novega stadiona v Kopru je vse bolj farsa kot resnična prihodnost. Že dandanes se odhoda na Bonifiko veselimo samo še zaradi izleta na morje. Prijetne spomine na vzdušje iz tribun v 80. letih pa bomo obujali le še ob zbledelih fotografijah.

16. številka Kotička za navijače

Datum izida: 25. marec 1992

Fotozgodba – Green Dragons

Iz biltena Green dragonsov, Junaki zelene kronike, ki je izšel januarja 1996, smo si izposodili zgodbo v fotografijah – fotostrip.

In memoriam, Dejan Didovič – Dido

Športni park Lendava

Kot začetek na poti predstavitve slovenskih stadionov smo izbrali severovzhod Slovenije, stadion lendavske Nafte. Nafta je klub z zelo dolgo tradicijo – vse od leta 1903, je pa zato prenovljen stadion Športni park v Lendavi star šele tri leta.

OPIS STADIONA

Leta 2006 so na mestu prejšnjega igrišča zgradili nov nogometni objekt. Prejšnja dotrajana tribuna  je lahko sprejela približno 400 gledalcev. Takrat so bile slačilnice v zgradbi ob današnjem glavnem vhodu na stadion. Takratni in današnji stadion je skorajda nemogoče primerjati. Lendavčani so lahko upravičeno ponosni na prelep objekt sredi Lendave.

Stadion je sestavljen iz velike pokrite tribune na zahodni strani in manjše nepokrite na vzhodni strani. Žal se ob izgradnji stadiona niso odločili dolgoročno poskrbeti tudi za organizirane navijače. Tako danes za golom na severni strani stadiona (blizu glavnega vhoda na stadion) ni nobene tribune, ampak zgolj stojišča. Za južnim golom vedno locirajo gostujoče navijače, ki pa so si primorani ogledati tekmo iz enega najbolj sramotnih stojišč, ki jih na slovenskih stadionih sploh lahko najdemo. Kletka dostojna najbolj nevarnih živali in nobenega ugodja v smislu tribune, ampak zgolj terasasti hribčki, katerih edina prednost je, da so nekoliko dvignjeni nad tlemi, da je vsaj moč lažje spremljati nogomet na igrišču. Podaljšek glavne tribune je stojišče, ki skorajda meji na kletko za gostujoče navijače. Domači navijači Gorgone so danes locirani na manjši nepokriti tribuni, takoj na prvem sektorju tribune iz strani glavnega vhoda na stadion.

Glavna tribuna je sestavljena iz treh nadstropij. V pritličju so garderobni prostori s sanitarijami in umivalnicami, soba za prvo pomoč, garderobe za sodnike, soba za doping kontrolo, soba za novinarsko konferenco in dvig akreditacij, soba za delegata, pralnica, skladišče rekvizitov in prostor za rekreacijo. V prvem nadstropju so klubski prostor, čajna kuhinja za VIP goste, sanitarije za obiskovalce, sanitarije za VIP goste in novinarje. V drugem nadstropju so prostor za novinarje-reporterje, prostor za nadzor in prostor za TV kamere ter ploščad za novinarje.

Posebnost je seveda dvojezičnost (glede na velik delež Madžarov, ki živijo na tem obmejnem območju), kar lahko opazimo tudi na napisih na infrastrukturi, kakor tudi pri glavni spikerici tekme, ki komentira tekmo tako v slovenskem, kakor tudi v madžarskem jeziku. Nedostojno lepote in kvalitete stadiona je pomožno igrišče. Za glavno, zahodno tribuno, je fizično zavarovano parkirišče za osebje tekme. Urejena sta tudi dovozna pot in parkirišče za gostujoče navijače na vzhodni strani stadiona. V neposredni okolici stadiona so večji trgovski centri z velikim številom parkirišč.

KAPACITETA IN OBISKANOST

Glavna tribuna je sestavljena iz pet sektorjev. Na njej je nameščenih skupaj 1.252 plastičnih sedežev z naslonjalom. Manjša nepokrita tribuna sprejme 759 plastičnih sedežev z naslonjalom in je sestavljena iz prav tako pet sektorjev. Sedeži so razporejeni po sektorjih v plavi in rdeči barvi po celotnem stadionu. Skupna kapaciteta stadiona tako znaša 2.011 sedišč ter vsaj 500 stojišč. Skupaj tako lahko stadion sprejme zaokroženo približno 2.500 gledalcev, z lahkoto pa bi lahko na stadion nagnetli tudi 3.000 ali celo 4.000 gledalcev.

V tekoči sezoni je obisk slabši kakor lanska leta, kar ne čudi glede na rezultate in trenutno uvrstitev Nafte. Na tekmah tekoče sezone 2009/2010 se je število gledalcev ustalilo med 800 in 900. Kraj Lendava šteje približno 3.400 prebivalcev, celotna občina oziroma kraji, ki gravitirajo na Lendavo, kar je hkrati bazen potencialnih navijačev Nafte, pa slabih 12.000. To je, kakor koli obrnemo številke, tudi za slovenske razmere zelo malo. Če upoštevamo te podatke, potem lahko Lendavo uvrstimo med kraje z – v povprečju – izrednim številom ljubiteljev nogometa.

Po izgraditvi novega stadiona se je število gledalcev na stadionu Nafte močno povečalo. Rekordni tekmi po obiskanosti sta še danes tekmi proti Mariboru. Na prvi, ki je bila tudi otvoritev novega stadiona v Lendavi, se je zbralo (po naši oceni) med 2100 in 2300 gledalcev.

Tudi lanska tekma proti Mariboru (25. oktobra 2008) je bila zelo dobro obiskana. Takrat se je zbralo približno 2.200 gledalcev. Če bi v teh letih v prvi ligi še igrala Mura in Beltinci, bi na stadionu v Lendavi dejansko zmanjkovalo prostora, saj bi se število gledalcev v tem primeru znalo povišati proti številki 4.000.

OCENJEVANJE

Sektor za domače navijače: ocena 6 – še prebavljivo

Opis: Gorgone so danes locirane na prvem sektorju manjše nepokrite tribune, na kateri je 105 plastičnih sedežev z naslonjalom. Gre za manjšo tribuno, na kateri so sedeži v petih vrstah, sam sektor pa je blizu glavnega vhoda, torej potisnjen na severno stran vzhodne tribune. Pohvalno je, da je med tribuno in igriščem nameščena normalna ograja in ne kletka. Pomanjkljivosti: na tribuni ni strehe, tribuna ni za golom, ampak ob vzhodni strani igrišča, na tekmah se pogosto pred Gorgone postavijo običajni gledalci, ki jim je spodnja vrsta tribune tudi sprehajališče do ostalih sektorjev na tej manjši nepokriti tribuni. To pa kazi izgled sicer običajno lepe tribune Gorgon. Pogrešamo sedeže brez naslonjal, ali kar sektor brez sedežev.

Sektor za gostujoče navijače: ocena 3 – obupno

Tako obupnega sektorja za gostujoče navijače danes v Sloveniji skorajda več ne srečamo. Ocena 3 močno kvari skupno oceno sicer solidnega objekta v Lendavi. Edino kar lahko najdemo pozitivnega na sektorju za gostujoče navijače je, da je za golom in da je nekoliko (boljše povedano: nekajkrat) dvignjen, da omogoča bolj pregledno spremljanje nogometa na igrišču. Vse ostalo je obupno. Nekaj ograj, prava živalska kletka, gostujoči navijači lahko ob deževnem vremenu pridejo na tekmo kar v škornjih, ni strehe, ni tribune, kvečjemu terasasti hribčki, ki so lahko v deževnem vremenu tudi nevarni.

Izgled stadiona: ocena 7 – povprečno

Soliden nogometni stadion brez atletske steze, z lepima tribunama ob zahodni in vzhodni strani igrišča. Pogrešamo streho na vzhodni tribuni, pokriti navijaški tribuni za obema goloma, sodobna in gledalcem bolj prijazna parkirišča ob južni oziroma vzhodni strani stadiona in še kakšno, za ultrase nepomembno malenkost. Ker gre za manjši stadion v manjšem kraju, seveda ob upoštevanju dejstva, da tribun za golom ni, je ocena 7 tudi maksimalna ocena, ki bi jo lahko dobil tovrsten stadion. Glede na majhnost kraja in regije pa so povezane tribune okrog celotnega igrišča nesmiselne.

Skupna ocena: 5 – navijaču neprijazen stadion

Skupna zaokrožena ocena 5 kot povprečje vseh treh ocen (sektorja za domače navijače, sektorja za gostujoče navijače in izgleda stadiona) pomeni ne glede na dejstvo, da gre za všečen ter obiskan stadion z dušo še vedno za navijaču neprijazen stadion. Ko bodo v lendavskem proračunu spet našli našli denar za investiranje v stadion (žal verjamemo, da to ne bo tako kmalu), močno želimo, da bo prišla na vrsto predvsem gradnja obeh tribun za navijače.

Intervju s Celjskimi grofi

V Sloveniji se ne moremo pohvaliti z velikim številom ultras skupin. Na zemljevidu prvoligaških klubov je z vidika resnih navijaških skupin nekaj belih lis – Velenje, Ptuj, Nova Gorica, Domžale, Ljubljana (Interblock) in Koper. Poleg Viol, Green dragonsov in Gorgon so ena izmed aktivnih skupin še Celjski grofje. Čeprav so bili v letih od 1992 do danes večkrat ustanovljeni, hkrati so tudi večkrat razpadli, so danes konstantna ultras skupina, za katero je značilna ravno konstantnost. Preostale skupine so v relativno kratkem času znale potovati od maksimalnosti do povprečja, celo do minimalnosti. Za Grofe to vsaj v zadnjem času ne velja.

Celjski grofje ste bili ustanovljeni leta 1992, vendar skupina nekaj let ni bila aktivna. Kakšni so bili začetki navijanja na Skalni kleti in kaj je povzročilo vsakokratni začasni konec skupine?
Treba je omeniti, da začetki navijanja niso bili na Skalni kleti, ampak v hokejski dvorani. Kasneje se je navijanje prestavilo tudi na nogomet in sčasoma tudi na rokomet. Začetki skupine so bili zelo perspektivni, saj se je na tribunah Skalne kleti znalo zbrati tudi po 300 grofov, na rokometu celo 500. Prvotna skupina je delovala nekje do konca leta 1993, ko je zaradi neorganiziranosti same skupine, nesodelovanja z upravo ter predvsem zaradi preveč incidentov s policijo prenehala z delovanjem.

Leta 1995 sledi reorganizacija skupine, večinoma nove generacije, ki pa je šla po stopinjah svojih predhodnikov in delovala do konca leta 1996. Zadeva se je nato ponavljala do leta 2006, ko smo se prvič organizirali z namenom, da podpiramo svoj klub in širimo svoje ime po Sloveniji in Evropi ter da postanemo stalnica na slovenski navijaški sceni.

Koliko skupnega imate današnji člani skupine s skupino iz 90. let?

Današnjo skupino sestavljajo posamezniki iz vseh generacij CG92 (tudi iz 92. leta) in seveda novi člani.

Kako gledate v skupini na selitev iz Skalne kleti na Areno Petrol? Ste selitev izkoristili v tolikšni meri, kot ste želeli?

Glede udobnosti samega stadiona in pozicije stadiona v samem mestu smo lahko bolj zadovoljni kot prej na Skalni kleti, glede same velikosti stadiona oziroma naše tribune pa bi mogoče velikokrat marsikatera koreografija izpadla veliko boljše … da ne naštevamo varnostnih ukrepov, kamer itd. V tem primeru je bila Skalna klet sigurno privlačnejša.

Kakšno mesto je v navijaškem, športnem smislu Celje? A Celjane sploh zanima nogomet? Zakaj Arena Petrol na ligaških tekmah več ali manj sameva?
Sam obisk na Areni Petrol glede na rezultate samega kluba v zadnjih letih sploh ni bil slab, lahko bi rekli takoj za Mariborom (je pa razlika če je v Gorici na stadionu za 3.000 ljudi 1.500 gledalcev ali pa v Celju 2.500 gledalcev na stadionu za 13.400 gledalcev), v zadnjem letu pa so se v samem vrhu kluba dogajale svinjarije in občinstvo je to tudi čutilo ter odreagiralo tako kot pač je.

Kakšna je situacija v dvorani Zlatorog v zvezi z navijanjem za RK Celje? Ligaške tekme so slabo obiskane, na mednarodnih pa v dvorano Zlatorog prihajajo ljudje iz vseh koncev Slovenije? Je Celje v tem smislu športno mesto?
Za naše pojme RK Celje niti ni več tako celjski klub, ampak bolj klub ostalih prebivalcev Slovenije, ki se ga pridejo napit na Ligo prvakov, v domači ligi pa dvorana sameva, tako da ne vemo od kot medijem informacija, da je Celje rokometno mesto.

V kakšnih odnosih ste s Florijani?
Smešno …

Vas lahko v prihodnje pričakujemo navijati še za kakšen celjski klub, ali le izključno za NK CM Celje?
Sigurno na hokeju, takoj ko bo Celje dobilo spet člansko ekipo v državnem prvenstvu, kar se zna zgoditi zelo kmalu. Ostalo nas ne zanima.

Kako ocenjujete svoje navijanje in delovanje nasploh?
Sigurno bolj organizirano kot v preteklosti, vse skupaj se da seveda še izboljšati.

Nekaj časa je slovenska nogometna reprezentanca domače tekme igrala na celjski Areni Petrol. Zakaj niste želeli prevzeti vodenje navijanja združenih navijačev Slovenije?
Zaradi tega ker ni bilo iskrenega interesa iz strani vseh večjih grup v državi za podporo naši repki. Takrat smo bili v takšni situaciji, da smo se najprej morali ukvarjati z nemotenim delovanjem lastne grupe in ta peščica ljudi ni imela časa in energije, da se ukvarja še z vodenjem reprezentančnih tekem ter s scenami, ki se tam dogajajo in niso imele nič skupnega z podporo svoji državi. Vseeno se je organiziralo nekaj sestankov s predstavniki vseh navijaških skupin, ampak se ni našel skupni jezik.

Smo pa bili vedno prisotni na tekmah repke v Celju.

Boste spet aktivno navijali na tekmah reprezentance, če se bodo v prihodnosti tekme preselile v Ljubljano?
Mogoče ja, mogoče ne, odvisno od scene na tekmah repke. Predvsem pa je odvisno od tega, kam bo usmerjena energija slovenskih grup, ali v napade med sabo ali v skupno delovanje proti ostalim. Problem je v tem, da se lahko predstavniki zmenijo karkoli, vendar kaj razmišljajo člani navijaških skupin je pa druga zgodba. Ko se bo to dalo kontrolirati, bomo kot združeni slovenski navijači resnično močni in se bomo lahko začeli pogovarjati o pravi sceni na repki.

Koliko ljudi šteje jedro skupine?
Jedro skupine, to pomeni tistih, ki so prisotni na vseh tekmah, je okoli 30 ljudi.

Komentar slovenske navijaške scene in skupin …
Glede na tradicijo naše lige, starost samostojne države, tradicije naših klubov sploh ni tako slaba kot se trudijo prikazati nekateri. S povratkom Mure v prvo ligo in ostanku trenutnih klubov v prvi ligi ima vse skupaj potencial, da se scena zelo zelo dvigne. Vse pa je odvisno od peščice najbolj zagretih ljudi v vsaki grupi, da ne izgubijo volje in delajo dalje. Rezultati bodo prišli …

Kakšno je vaše stališče do (pod)grup večjih skupin v Celju pa tudi nasplošno? Kako gledate na dejstvo, da nekateri ne navijajo za klub v svojem mestu?
Ni problem v tistih, ki navijajo za nek tuj klub in dejansko hodijo na tekme tega kluba, problem je v tistih, ki se predstavljajo za nekaj, kar niso. Vsak ima pravico navijati za katerikoli klub si želi, dokler to drži za sebe. V nasprotnem primeru se stvar spremeni, določene še čaka …

Podgrup tujih skupin trenutno ni – so samo posamezniki. Poznamo ljudi, vemo, kam hodijo, kaj delajo ampak dokler to držijo za sebe, ne motijo našega mesta, našega kluba, naših članov, našega dela, nas to ne moti.

Kakšna je vaša vizija in katere cilje boste poskušali doseči?
Čimveč ljudi spraviti na tribuno, jim vcepiti pravo mentaliteto – ljubezen do kluba in svojega mesta, čimveč dobrih tekem, kakšna sezona v Evropi, sicer pa bo čas pokazal vse. Smo na dobri poti …

15. številka Kotička za navijače

Datum izida: 18. marec 1992

« Prejšnja stran