Intervju s Terror Boysi

Tudi v prihodnje bomo ostali aktivni na tekmah reprezentance

Če razdelimo Slovenijo na vzhodno in zahodno polovico, lahko rečemo, da je zahodni del ne le v krizi, ampak da vlada popolno mrtvilo, vsaj kar se pomembnejših ultras skupin v nogometu tiče. Gorenjske po odhodu kranjskih Small Facesov praktično več ni na zemljevidu ultras nogometnih skupin. Če se preselimo južno oziroma jugozahodno, ni situacija nič boljša. Nad krsto ajdovskih Red Devilsov pajki že več let pletejo mreže, Tifoze bi verjetno lahko prebudil samo močan šok, kakršno je bilo npr. finale pokala v sezoni 2006/07, ko se jih je na Areni Petrol v Celju zbralo presenetljivo mnogo (vsaj glede na takratno stanje navijaštva na Bonifiki), o Terror Boysih pa nas večina zgolj ugiba, ali so klinično mrtvi, ali pa je še kaj upanja za oživljanje z elektrošokom. O vseh ostalih slovenskih skupinah izvemo vsak teden več kot dovolj; slika in video posnetek namreč povesta več kot 1000 besed. Naš tokratni sogovornik – Terror Boys Nova Gorica.

Zakaj ste “izginili” iz tribune?

O tem bi lahko veliko govorili, a bržkone bo čisto dovolj če povemo, da je bistvo problema v tem, da je pri nas enostavno premalo resnih ljudi s pravo mentaliteto, voljo in razčiščenimi pojmi o tem, kaj navijaštvo sploh je. Vsi problemi, s katerimi se je v zadnjih letih ubadala naša skupina (majhno število, slaba organizacija itd.), izvirajo bolj ali manj iz tega. Z omenjenimi težavami se je naša skupina sicer ubadala že vse od samih začetkov, ob zadnji menjavi generacije pred kakimi tremi leti pa so se stvari začele stopnjevati do te mere, da skupina danes ni več aktivna.

Nameravate narediti kakšno reorganizacijo?

Med mlajšimi člani je kar nekaj fantov, ki si želijo ponovne obuditve skupine in ti se sedaj nekaj dogovarjajo, da bi poskusili skupino ponovno aktivirati v naslednji sezoni. Težko pa je reči, ali se bo iz tega dejansko kaj izcimilo ali pa bo ostalo zgolj pri besedah.

Na različnih mestih je že večkrat potekala debata, zakaj v Novi Gorici (pa tudi v nekaterih drugih slovenskih mestih) preprosto ni dovolj zanimanja za domači nogometni klub. Katere stvari so se spremenile od takrat, ko se je tudi v Novi Gorici znalo zbrati od 2000 do 3000 gledalcev? Lahko povzameš bistvene ugotovitve?

Najverjetneje je glavni problem v tem, da je Nova Gorica kot mesto v zadnjih letih postalo, če se nekoliko primitivno izrazimo, preveč šminkersko. Okolje z visokim življenjskim standardom, delovnimi mesti v casinojih in bogatimi ljudmi pač ni ravno idealno za popularizacijo nogometa. Poleg tega je publika postala preveč razvajena in zahtevna. Trije zaporedni naslovi prvaka so imeli za posledico, da je za novogoriško občinstvo slovenska liga postala dolgočasna in zdaj bi za večjo prisotnost publike naši nogometaši morali doseči že kak uspeh na višjem nivoju, npr. uvrstitev v skupine UEFA-e. Mnogi sicer omenjajo, da je problem tudi bližina Italije in s tem možnost neposrednega spremljanja precej bolj zanimive italijanske lige, zaradi česar trpi lokalni klub, a bržkone nimajo v celoti prav. Italija je bila namreč pred trinajstimi leti, ko je bilo na našem stadionu povprečno okrog 3000 gledalcev, prav tako blizu kot danes, tako da je verjetno problem bolj v prej omenjenih stvareh.

Katere so bile najpomembnejše prelomnice Terror Boysov skozi zgodovino in kako se je gibala vaša številčnost?

Prelomnic je bilo kar nekaj. Začnemo lahko s samo ustanovitvijo skupine v jeseni 91. leta, ko se je kakih 30-40 zagretih fantov pričelo zbirati na vzhodni strani stadiona v Športnem parku. Njihovo navijanje je trajalo kaki dve leti, potem je počasi prišlo do nezainteresiranosti, pa tudi uprava jim je zaradi nekaterih manjših incidentov pričela metati polena pod noge in tako je prva generacija skupine prenehala z aktivnostmi. Potem je prišlo do ponovnih poskusov ustanovitve v obdobju, ko je naš klub prvič osvojil naslov prvaka, a so ti poskusi dokaj hitro klavrno propadli. Potem pa je prišlo leto 2001 in naša ponovna ustanovitev, ko se nas je na domačih tekmah v povprečju zbiralo okrog 50, v manjšem številu pa smo odhajali tudi na gostovanja. V sezoni 2002/2003 je nato sledil rahel padec, potem pa je prišla sezona 2003/2004, ki je bila definitivno najboljša v naši zgodovini. V jesenskem delu te sezone nas je bilo na domačih tekmah nekje 50-70, v spomladanskem delu pa 80-100, pa tudi gostovanja so bila dobro oddelana. Najboljša predstava te sezone, obenem pa verjetno tudi naša najboljša predstava vseh časov, pa je bila definitivno tista na zadnji domači tekmi proti Kopru, ko nas je skoraj 200 proslavilo prvi naslov prvaka po osmih letih, skupno pa drugi naslov. V sezoni 2004/2005 je naša številčnost nekoliko upadla, vendar smo tudi v tej sezoni uprizorili nekaj dobrih predstav. Izstopa predvsem gostovanje na finalu pokala v Celju, ki je bilo obenem naše najštevilčnejše gostovanje vseh časov. V Celju nas je takrat bilo kakih 130, poleg nas pa še kakih 500 simpatizerjev Gorice. V sezoni 2005/2006 je številčnost nato še bolj upadla, počasi se je zamenjala generacija, vendar smo bili še vedno konstantno prisotni na tekmah. V jeseni 2006 je sledila naša zadnja dobra predstava in sicer na tekmi proti Celju, ko smo z našo do sedaj največjo bakljado (naenkrat smo prižgali 80 bakel) proslavili 15. obletnico ustanovitve skupine. Po tej tekmi pa so šle stvari strmo navzdol, kar je sčasoma privedlo tako daleč, da sedaj že skoraj eno leto nismo več aktivni.

Kako uspešni ste (bili) na področju marketinga navijaških rekvizitov in kakšne odnose ste imeli (imate) z vodstvom kluba?

Kar se tiče marketinga smo v preteklih letih izdelali dve vrsti majic, šale in našitke. Kar se pa tiče odnosov z upravo kluba je bilo v preteklih letih kar precej iskric, ker naša uprava pač ni imela razumevanja za naš stil navijanja (tako kot nasploh v času t. i. modernega nogometa večina uprav klubov nima razumevanja za ultra stil navijaštva), mi pa prav tako nismo imeli razumevanja za določene njihove zahteve, na katere kot ultrasi pač nismo hoteli pristati (npr. personalizacija vstopnic itd.). Sicer menimo, da bi kot pravi ultrasi morali delovati neodvisno od uprave in tako ti konflikti na nas ne bi smeli preveč vplivati, vendar temu žal ni bilo tako. Že v odgovoru na prvo vprašanje smo namreč povedali, da je bil glavni problem, ki je od vsega začetka pestil našo skupino, pomanjkanje ljudi, ki bi imeli jasno razčiščene pojme o tem kaj je navijaštvo in bi temu primerno tudi delovali.

Nova Gorica je eno izmed slovenskih mest, kjer sta za lokalni klub navijali dve navijaški skupini različnih usmeritev, ultras in fan. Kakšni so bili vaši medsebojni odnosi v preteklosti in kakšni so danes (čeprav trenutno ne navija nobena skupina, se zagotovo srečujete)?

Tudi z Vrtnicami smo imeli v preteklosti precej sporov, ker smo pač gojili drugačen stil navijanja kot oni. No, mi smo že kmalu po naši ponovni ustanovitvi postali precej številčnejši in vplivnejši od njih, tako da nam preveč preglavic niso mogli povzročati. Trenutno ne mi ne oni nismo aktivni, zato tudi ne gojimo več nobenih odnosov oz. vsaj kot skupina sploh nimamo več kontaktov z njimi. V zasebnem življenju pa seveda obstajajo prijateljstva med posameznimi člani enih in drugih, saj nenazadnje živimo oboji v istem mestu in navijamo za isti klub. Ko smo že pri Vrtnicah, moramo povedati, da je bilo precej naših bivših članov v prvem šampionskem obdobju novogoriškega nogometa (95/96) med Vrtnicami, saj oni takrat še niti približno niso bili to, kar so bili v zadnjih letih. Takrat so namreč gojili neko mešanico ultra in fan stila, prižigali so pirotehniko, delali koreografije, bilo je tudi nekaj incidentov z ajdovskimi Red Devilsi (ti so bili takrat glavni rivali novogoriških navijačev, žal pa so hitro razpadli) in ljubljanskimi Green Dragonsi. V poznejših letih so žal preveč padli pod vpliv kluba, vsi, ki so nekaj dali na ultra stil, so skupino zapustili (kot smo že povedali se je nekaj teh ljudi kasneje pridružilo nam) in tako so počasi propadali in nazadnje tudi oni prenehali z aktivnostmi.

Vaše aktivnosti na tekmah slovenske reprezentance.

Na tekmah reprezentance smo prisotni nekje od 95. leta dalje tako na domačih tekmah kot na večini gostovanj, število pa je bilo velikokrat odvisno od pomembnosti tekme. V največjem številu smo bili prisotni na domači tekmi proti Franciji in Hrvaški, ki sta se obe igrali v Ljubljani jeseni leta 2003. Na vsaki od teh dveh tekem nas je bilo okrog 80. Od gostovanj smo bili najštevilčnejši na prijateljski tekmi proti Italiji v Trstu leta 2002 in sicer nas je bilo tam okrog 100, v manjšem številu pa smo odhajali tudi na ostala gostovanja. V kvalifikacijah za SP 2010 smo bili v številu 20-30 prisotni na vseh domačih tekmah, štirje smo bili na Poljskem, 15 nas je bilo na Češkem, prav tako pa bomo prisotni tudi na naslednjih domačih tekmah (ne glede na rezultate, ki jih bodo dosegali naši reprezentanti), kot tudi na Slovaškem, na prijateljski tekmi proti Angliji v Londonu in v San Marinu. Ne glede na našo trenutno neaktivnost na tekmah Gorice nameravamo ostati prisotni na reprezentančni tekmi tudi v bodoče, ne glede na to ali se bodo tekme igrale v Ljubljani, Mariboru, Celju ali kjerkoli drugje.

Rezultati prve ankete

Prvo anketno vprašanje Kako ocenjujete spletno stran fotoultras.si smo umaknili po 12. dneh. V anketi je bilo oddanih 209 glasov (poudarek je na besedi glasov – ne moremo namreč garantirati, da je glasove res oddalo 209 različnih ljudi), rezultati so bili naslednji:

Brez komentarja! – 13 glasov oziroma 6 % vseh glasov
Lahko bi bila boljša! – 27 oz. 13 %
Moja babica naredi boljšo! – 22 oz. 11 %
Odlična je! – 147 oz. 70 %

Rezultati spet dopuščajo, kar za področje navijaštva res ni nič nenavadnega, različne interpretacije. Vzorec anketiranih je (z ozirom na število ultrasov v Sloveniji, ki jim navijaštvo zares pomeni način življenja) reprezentativen. V uredništvu smo z 70 % glasov, ki menijo, da je stran odlična, zelo zadovoljni. Dobra motivacija za nadaljnje delo. Glede na številne zaporedne neprespane noči v nekaj tednih pred aktiviranjem strani in maloštevilno uredništvo, se okrepitev v najožjih sodelavcih zares ne bi branili. Vabljeni k sodelovanju vsi zainteresirani! Ogromno nam pomeni vsaka vaša pohvala, ki jih sicer izrekate na različnih mestih!

Zelo uporabni in zanimivi za analizo bi bili glasovi oddani dvema možnostima: lahko bi bila boljša in brez komentarja, seveda pod pogojem, da bi razpolagali z dodatnimi informacijami. Nedvomno so bili upoštevani tudi glasovi posameznikov, ki so na stran zašli prvič in zadnjič, kakor tudi posameznikov, katerih rezultat znaša 11 %. O slednjih ne bomo izgubljali časa.

Vabljeni, da nam zaupate svoja mnenja, pohvale in konstruktivne kritike.

Uredništvo

Poročilo iz tekme proti Češki in iz gostovanja v Belfastu

Navijaški klub Slovenija supporters smo zaprosili za podatke o zadnji domači tekmi proti Češki ter o gostovanju v Belfastu.

Navijaški sektor Slovenija – Češka

Klub Slovenija supporters in Viole so skupaj poskrbele za organizacijo navijaškega sektorja na južni tribuni na tekmi z Češko. Še enkrat več se je pokazalo, da slovenska nogometna reprezentanca potrebuje organizirane navijače, ki dvignejo publiko in reprezentanci zagotovijo 12. igralca.

Klub Slovenija supporters je razdelil 1922 vstopnic med člane kluba Slovenija supporters in organizirane navijaške skupine. 1170 vstopnic je prejela domača navijaška skupina Viole, 300 vstopnic so prejeli člani kluba Slovenija supporters, 452 vstopnic pa organizirane navijaške skupine Gorgone, Black Gringos, Modri kurenti Ptuj, Ormožani, Križarji Prevalje, Velenjski knapi, Ultras Mirna, Nuclear Power Boys, Antikristi Metlika, Terror Boys Gorica, 12. Kopra, Ultras Jesenice, Trotters Novo mesto, Small Faces Kranj, Japodi Ilirska Bistrica.

Vstopnice so bile razdeljene skupinam iz prve slovenske lige in skupinam, ki so do sedaj redno obiskovale tekme slovenske nogometne reprezentance. V prihodnje pa bodo zaradi pravičnejšega razdeljevanja vstopnic gledali tudi na aktivnost skupin na tekmah domačih prvenstev in na udeležbo na gostovanjih reprezentance.

Gostovanje v Belfastu

Slovenski navijači so reprezentanco podprli tudi na gostovanju v Belfastu. V Belfast se je odpravilo kakih 250 slovenskih navijačev. S klubom Slovenija supporters je v Belfast odpotovalo 93 članov kluba, prav tako pa so v Belfast odpotovale tudi nekatere organizirane navijaške skupine: Viole Maribor, Japodi Ilirska Bistrica, Green Dragons Ljubljana, Small Faces Kranj, Antikristi Metlika. Kakih 100 navijačev pa je prispelo v Belfast v lastni režiji in z turistično agencijo.

Člani kluba in organizirane navijaške skupine so potovale v Belfast predvsem preko Londona iz letališč v Trstu in Ljubljani. Slovenski navijači pa so v Belfastu predvsem praznili kozarce v tamkajšnjih pubih. Pivo je stalo 3 funte. Problemov z domačimi navijači ni bilo, saj so jih pošteno prestrašili že poljski navijači, ki so gostovali v Belfastu v soboto. Sedaj pa večina slovenski navijačev že željno pričakuje gostovanje v Angliji.

Kratko reportažo o gostovanju v Belfastu boste lahko v prihodnjih dneh prebrali na spletnih straneh www.fotoultras.si in www.slo-support.si.

Opravičilo

Opravičujemo se vsem obiskovalcem, ki uporabljajo brskalnik Internet Explorer. Zaradi napake na strani, se nekatere novice niso odpirale pravilno ali pa so bile neberljive. Napako smo odpravili, hkrati pa se vam za nevšečnosti tudi opravičujemo.

Če še kje opazite kakšno napako, nas prosimo obvestite preko kontaktnega obrazca ali preko z.s. na forumu.

Hvala!

Kohorta proslavila svoj 21. rojstni dan

Povzeto po spletni strani Kohorte:

Proslava 21. rojstnega dne se je pričela že v petek, vrhunec se je pa zgodil v nedeljo na tekmi proti Hajduku. Pohod nekaj sto članov Kohorte je krenil izpred prostorov kluba navijačev proti stadionu. Vzhod je bil popolnjen, vsega skupaj se je na stadionu zbralo 15 tisoč gledalcev. V 21. minuti so priredili koreografijo. Zastava z narisanim gramafonom ki vrti ploščo “21”, in z verzi “Nek se svuda ore pjesme, tvoje vjerne Kohorte”. Na ograji so postavili tradicionalno sporočilo “Semper Fidelis”. Navijanje je bilo odlično, še posebej v prvih 30 minutah in po golu Osijeka. Poleg pirotehnike je bil minus Kohorte na tej tekmi tudi pričetek drugega polčasa, ko se je ponovno dosti ljudi predolgo zadržalo na pivu, pa tudi navijanje je bilo tedaj zelo slabo. To se v prihodnje vsekakor mora spremeniti, še posebej na takšnih tekmah! Gol Barišića v 76. minuti za zmago je bilo daleč najlepše rojstnodnevno darilo Kohorti! Upanje za Evropo se je spet probudilo. Za povezavo do fotogalerije Kohorte z tekme proti Hajduku kliknite tule.

Pogovor s pobudnikom sestanka navijaških skupin

V petek, 3. aprila, smo objavili novico, da je bila na pobudo Velenjskih knapov  po elektronski pošti večini slovenskih navijaških skupin poslana kratka informacija o nameravanem sestanku navijaških skupin s predsednikom Nogometne zveze Slovenije, Ivanom Simičem. Tema morebitnega sestanka: navijači in navijaštvo v Sloveniji. Simič se s sestankom strinja, planira ga za konec maja oz. začetek junija. Hkrati pa dodaja, da je sestanek smiseln le, če se ga udeležijo predstavniki vseh navijaških skupin.

Predlagali ste sestanek navijaških skupin na temo: navijači in navijaštvo v Sloveniji. Kakšne bi bile konkretne točke dnevnega reda?

Glede na zadnja dogajanja na naših stadionih, butalske odločitve disciplinske komisije NZS (op. a. poteza disciplinskega sodnika NZS Klariča), da ne govorim o dvojnih merilih, se nam je zdelo, da je čas, da dvigemo glas. Ta represivna in kaznovalna politika ne vodi nikamor, treba je najti konsenz kaj lahko in kaj ne na naših stadionih, ker če se bo to nadaljevalo, bomo imeli počasi publiko, ki je primerna samo še za gledališče. Dobili smo novega predsednika krovne organizacije, ki ima kot kaže posluh za  spremembe. Želim, da konkretne točke dnevnega reda sestavimo skupaj z ostalimi skupinami, rdeča nit pa se da razbrati iz zgoraj napisanega.

Na katere konkretne pozitivne spremembe računate, da bi jih lahko bile deležne navijaške skupine iz strani Nogometne zveze Slovenije?

Če je NZS pripravljena prisluhniti (kot kaže je), se je treba konkretno dogovoriti in sestaviti pravilnik ali nekaj podobnega, kaj je dovoljeno na naših stadionih. Sam verjamem, da je treba stvari postaviti v nekakšne okvirje, ki pa bodo pogojeni samo zaradi popolne varnosti za vse prisotne na teh prireditvah. Da pa me ne bi kdo narobe razumel, navijačev se ne da postaviti v nekakšne okvirje, vedeti pa je treba, da smo tudi navijači ljudje, ki stvari razumemo in v interesu vseh nas je, da bi tudi na stadionih bilo malo več “demokracije”, seveda pa spet ponavljam: na prvem mestu je varnost, ki pa jo moramo zagotoviti vsi skupaj.

Obstaja povsem realna možnost, da bo večina ultras skupin ignorirala pobudo. Kakšen bo nadaljnji potek dogodkov v tem primeru?

Res je in prav zato je dobro, da imam priložnost razložiti, zakaj bi bilo dobro, da se srečamo. Verjamem, da nobeni navijaški skupini ni v interesu, da škoduje svojemu klubu, kljub temu pa ima željo, da popestri dogajanje na tribunah in če lahko nekaj naredimo za to, zakaj pa ne. Jasno pa je, da nam lahko uspe samo, če bomo delovali skupaj. Sam upam na odziv, ker lahko samo pridobimo, izgubiti pa tako ali tako nimamo več kaj. Kot sem že povedal, nam lahko uspe samo, če bomo delovali skupaj, seveda pa pričakujem, da se bo akciji pridružila tudi NZS, saj nam je vsem v interesu, da populariziramo nogomet in s tem privabimo čim več publike na naše slabo obiskane stadione, obenem pa z bolj liberalno politiko do delovanja navijaških skupin popestrimo dogajanje tudi ob igrišču.

S katerimi izmed skupin ali njihovih vodij ste že bili v stiku glede te pobude in kakšna so njihova stališča?

V stiku sem bil že z petimi vodji navijaških skupin tako iz ultra kot tudi fan scene in vsi so izrazili pripravljenost sodelovati, seveda pa upam in pozivam tudi ostale, da se pridružijo in da tako skupaj naredimo nekaj za naše lažje delovanje. Poziv je namenjem prav zato, da se kljub nekaterim nesoglasjem med skupinami sestanemo, za trenutek pozabimo na nesoglasja in dogovorimo kako naprej. Verjamem, da nam bo prisluhnila tudi NZS in nam omogočila lažje delovanje v bodoče.

Problematiki z navijači na Hrvaškem še ni videti konca

Na Hrvaškem se mediji že nekaj časa ukvarjajo z navijači in njihovimi izpadi. Zadnji tak izpad v nizu je bilo gostovanje hrvaške reprezentance v Andori la Velli, kateremu veliko pozornosti posvečajo v Sportskih novostih (4. 4. 2009). Članek z nadnaslovom Deja Vu so objavili na tretji strani in problematiki posvetili celo pol strani. Povzetek nekaj najbolj izpostavljenih ugotovitev avtorja članka:

– “Pogosto smo lahko bili na potovanjih v tujini z Ognjenimi priča različnim izjemam, s katerimi so Zorislav Srebrić in nižjerangirani pripadniki administracije izpolnjevali skorajda vse želje navijačev, ki sploh niso navijači. Od počastitve z vstopnicami, preko brezplačnih obrokov in rund pijač, do zadovoljevanja prošenj (mogoče celo zahtevam?), da se glavne navijače brezplačno spusti v letalo za povratek iz Tel Aviva, Bruselja, Harkiva. Navijači, ki so deležni teh privilegijev, čutijo, kako daleč lahko gredo in to v popolnosti izkoriščajo. Tisti pa, ki mislijo, da bodo s tem kupili mir v hiši, v bistvu kupijo nemir …”

– “Situacija v klubih je še bolj groteskna. Premalo je prostora, da bi lahko našteli vse ugodnosti, ki jih na primer Zdravko Mamić poklanja zagriženim izsiljevalcem, upajoč na vsaj malo razumevanja, namesto tega pa dobiva nove in nove salve žalitev, očitkov in groženj. Društvo neobrzdanih pa se ni zaustavilo niti pred požigom svečane lože, pred “preureditvijo” igrišča, razbijanjem avtomobilov nogometašev in funkcionarjev niti pred fizičnim napadom na nogometaše. Samoljubje in samozadostnost, domnevna ljubezen, ki je le izraz polnokrvnega sovraštva, eskalirajo iz tedna v teden. Do kdaj?”

– “V Hajduku so znali najbolj bojevite člane navijačev nagrajevati s članstvom v upravi. V zameno so, razen večnih ultimatov “Dol uprava!” in uničevanja inventarja na tribuni do obsega, ki v normalnih okoliščinah pomeni prekinitev tekme, dobivali grobove izkopane sredi glavnega igrišča. Da ne govorimo o napadih na nogometaše in trenerje.”

– “V Reki družba z ulice vpada v slačilnico navdihnjena zaradi popustljivosti vodstva kluba, odločna da napravi red po lastnih zamislih.”

– Avtor članek zaključi z … “Medtem smo priča zgražanju šefov Zveze in klubov, ki ne priznavajo, da bi s čimer koli doprinesli eskalaciji sprevrženosti, ki se spreminja v čisto zlo. Kdaj bodo to dojeli?”

Predlog sestanka navijaških skupin s predsednikom NZS

Na pobudo Velenjskih knapov je bila danes po elektronski pošti večini slovenskih navijaških skupin poslana kratka informacija o nameravanem sestanku navijaških skupin s predsednikom Nogometne zveze Slovenije, Ivanom Simičem. Tema morebitnega sestanka: navijači in navijaštvo v Sloveniji. Simič se s sestankom strinja, planira ga za konec maja oz. začetek junija. Hkrati pa dodaja, da je sestanek smiseln le, če se ga udeležijo predstavniki vseh navijaških skupin. Kolikor poznamo tovrstne pobude v preteklosti in stališče ultras skupin, predvidevamo, da ultras skupine na pobudo sploh ne bodo odgovorile. Bo torej do morebitnega sestanka sploh prišlo?!

Komentar težav z argentinskimi huligani

V Sportskih novostih so v včerajšnji številki objavili dokaj obsežen članek o težavah z argentiskimi huligani. V uvodu so se navezali na nedaven “informativni razgovor” reške Armade z nogometaši Reke: “Pred približno tremi tedni se je javnost zgrozila nad Armado, ki se je nezadovoljna s pristopom svojih ljubljencev odločila obiskati slačilnico Reke, da bi nogometašem pojasnila nekatere stvari. To ni edini primer na Hrvaškem, je pa najbolj svež.”

V nadaljevanju članka je govora o argentinskih huliganih, avtor pa ugotavlja, da so take stvari v primerjavi z Argentino na Hrvaškem prav nedolžne. “Pred nekaj dnevi so navijači argentinskega Racinga, enega najbolj priljubljenih klubov države gaučov, ki je od zadnjih tridesetih možnih točk osvojil le tri, obiskali trening kamp moštva. Petnajst najbolj besnih je zahtevalo razgovor z igralci.” Navijači so poleg tega ob vhodu v trening kamp izobesili številne grozilne transparente, najhujši med njimi je bil: “Za vsakega od vas se najde metek”.

Avtor nadaljuje: “To ni osamljen primer, Argentina trpi od kroničnega huliganizma, s katerim se klubi ne morejo boriti. Eden od razlogov, zaradi katerega so klubi nemočni, je, da imajo “barras bravas”, najbolj ozloglašeni deli navijaških skupin, tesne stike z klubi. “Šokiran sem zaradi povezanosti “barrasov” z vodstvi klubov,” pravi zaskrbljeno nizozemski strokovnjak za varnost Otto Adang. “Evropskih rešitev ne morejo uporabiti v Argentini. Na stari celini so huligani koncentrirani v skupinah, ki na nobenem nivoju niso povezane s sistemom. V Argentini pa je ta povezanost presenetljivo široka in globoka,” še dodaja Adang.

Proti koncu članka avtor še zapiše: “Glede na to, da lanskoletna odločitev o prepovedi gostovanj ni bila sprejeta, sedaj Argentinci zahtevajo od svojih navijačev prstne odtise, na podlagi katerih bi navijači dobili elektronske kartice, s katerimi bi vstopali na stadion.”

Navijači bojeviti, nevarni in sramotni

Sportske novosti v današnji številki o hrvaških navijačih na tekmi med Andoro in Hrvaško v Andori la Vella, na kateri se je sicer zbralo okrog 1000 gledalcev: “Hrvaški navijači so se včeraj ves dan sprehajali skozi glavno mesto Andore, ne da bi pri tem skrivali emocije. Na koncu se jih je, po besedah zadolženega za varnost v Hrvaški nogometni zvezi, Zorana Cvrka, zbralo kar okrog 400. Dosti jih je bilo žal brez vstopnic. Del navijačev je na silo vdrl na zahodno tribuno, kjer so žalili predsednika Zveze Vlatka Markovića. Policija je ukrepala, vendar jih ni odstranila; ni jih mogla.

Del navijačev je spremljal tekmo z dvignjenega parkirišča kamp hišic Valira na vzhodni strani, od koder so v 39. minuti vrgli na igrišče 5-6 bakel in prekinili igro za 3 minute. Neverjetna nekorektnost in neumnost. Zamislite si, da bi že tako teatralen sodnik odžvižgal konec tekme; nikoli ne veš, kdaj bo kdo doživel rumeno minuto. Tudi v nadaljevanju so se dogajale iste scene, sodnik je moral še nekajkrat prekiniti tekmo zaradi nerazumnega metanja bakel hrvaških navijačev, ki so se nepričakovano uspeli osramotiti tudi v Andori la Velli …

Nad severnim stojiščem pa tudi na vrhu vzhoda in na zahodu so hrvaški simpatizerji razvili številne zastave in transparente. Po stari, slabi navadi sta se pred stadionom še pred tekmo stepli dve manjši alkoholizirani skupini navijačev.”

« Prejšnja stran — Naslednja stran »