Intervju – Red Tigers

»Navijaška scena v rokometu je gnila«

Po vrhu, ki so ga dosegli z dvema zaporednima finaloma v državnem košarkarskem prvenstvu, so nekako izginili iz scene; prebudila jih je rokometna evforija. 15-letnica, v katero so vložili ogromno truda, je bila krona sezone. Napredovali so tako v številčnosti kot tudi na nivoju izgleda tribune. Na domačih rokometnih tekmah se jih zbere okoli 50. Prisotni so večinoma na rokometnih tekmah, svojo prisotnost pa hočejo izboljšati tudi pri košarki. Na zadnjem gostovanju v Velenju so imeli spopad s policijo. Rokometno evforijo hočejo izkoristiti za izobraževanje svojih članov o ultras mentaliteti kot tudi o navijaštvu. Imajo podmladek, ki ima prihodnost, če se jih bo le pravilno usmerjalo. Z Red Tigersi smo se pogovarjali o njihovih tekmah, navijanju na reprezentanci in ostalih stvareh okoli skupine.

Kratka predstavitev skupine…

Zdi se nam, da skupina Red Tigers ne potrebuje posebne predstavitve. Na sceni smo že 18 let, s tem da pač sedanja skupina šteje svojo zgodovino, saj od starejših nismo prevzeli praktično ničesar, razen imena. V osnovi gre za ultra usmerjeno skupino, ki pa je nažalost v dvoranah pri nas edinstven pojav. Skupina v tem trenutku šteje okoli 100 članov, na tekme pa prihaja med 40 in 60 članov. Organizirana gostovanja so vedno dobro obiskana, odvisno pač od finančnih zmožnosti, saj jih financiramo sami.

So vaši člani predvsem ljubitelji rokometa in imate na ta račun tako dobro številko, ali pa ste uspeli odvzeti potencialne člane Dragonsom?

Veliko naših članov je sedanjih članov RD Slovan oz. nekdanjih članov, zato je trenutno največ zanimanja za rokometne tekme. Vsekakor ne gre za potencialne člane GD, saj naši člani prihajajo na tekme predvsem zaradi pripadnosti do kluba. Sicer pa je vsak mlad človek potencialen član navijaške skupine, saj vsak čuti pripadnost določenemu mestu, delu mesta ali pa klubu. Vprašanje je samo, če uspe okolica takega človeka pripeljati na tribuno.

Spremljate vse dvoranske športe, zakaj ne nogometa?

Trenutno spremljamo predvsem rokometne tekme Slovana, poskušamo pa biti prisotni tudi na košarkarskih tekmah. Je pa dejstvo, da je rokometna evforija prisotna tudi v skupini in ne samo okoli kluba. Za nogomet trenutno ni zanimanja. Vkolikor bi Slovan napredoval v višje lige, bi vsekakor začeli spremljati tudi nogometaše. Lani smo bili sicer prisotni za Bežigradom, ko je Slovan stal nasproti Olimpiji, a smo prišli na tekmo bolj zaradi nasprotnika na tribuni kot pa zaradi same tekme. Kljub temu smo bili z osvojeno točko Slovana zadovoljni.

15. obletnica – povejte nam malo o tem dogajanju, ki vas je spet prebudila?

Prebudila nas ni 15. obletnica. Prebudili smo se skupaj z rokometnim klubom, ki je v tej sezoni resnično začel navduševati. Na prvih domačih tekmah je bilo očitno, da do uspeha manjkamo navijači, saj je bilo vzdušje v dvorani turobno, razen, če na tekmi niso bili prisotni gostujoči navijači. Tako je Slovan igral pred nemimi gledalci ali pa kot v gosteh. 15. obletnica je pač prišla “po naključju” in nima nobene veze s tem, da smo se vrnili na tribune.

Sicer pa smo se na ta dogodek pripravljali dalj časa, saj smo resnično želeli pokazati, kar se da veliko. Veliko smo delali na novih transparentih in zastavah, torej na samem izgledu tribune. Prepričani smo, da nam je to dobro uspelo. Pripravljali smo koreografijo s trakovi, a ta ni uspela, kot smo si želeli, a je kljub temu izpadla solidno. “Pevsko” smo bili odlično razpoloženi, a so zadevo malce pokvarili “nabijači” iz Slovenj Gradca, katerih se ni slišalo, razen njihovih bobnov. Ko je bila tekma že zdavnaj odločena, so iz principa še vedno nabijali na bobne. Zmago smo želeli proslaviti z baklami v dvorani, a se je pač policija pred tekmo odločila drugače, in to kljub temu, da smo bili dogovorjeni za bakle v dvorani. Zmago smo z baklami proslavili pred dvorano skupaj z igralci, kar je na koncu izpadlo super.

Marketing?

Ob 15. obletnici smo izdelali že našo 3. serijo šalov. Izdelali smo tudi “ninja” majice, v načrtu pa so še nekatere druge stvari. Zagotovo bomo na marketingu delali poleti, da bomo na novo sezono dobro pripravljeni. Spletna stran je sicer že online, a jo bomo še malce dodelali, da bo resnično izgledala profesionalno.

Se vam pozna pri številki, da so v Ljubljani Green Dragonsi? Kdo ima večjo moč?

Z GD se ne obremenjujemo, kot se oni verjetno ne obremenjujejo z nami. Pri številki navijačev na Slovanu se to zagotovo ne pozna, saj imajo oni svoje člane, mi pač svoje. Verjetno je nekaj tudi takih, ki obiskujejo tekme obeh klubov, a proti takim nimamo nič, nenazadnje gre tudi za “branjenje” mesta Ljubljana. Večjo moč imajo Dragonsi, saj gre za številčnejšo skupino. Je pa dejstvo, da se naše zgodbe ne prepletajo, saj oni navijajo na nogometu, mi pa v dvorani.

Kaj pričakujete v bližnji prihodnosti?

Naš prvi cilj je pripeljati sezono čim bolje do konca, tako na tribuni kot na igrišču. Predvsem moramo delati na številki navijačev, poleg tega pa tudi na izgledu same tribune. Ogromno smo že postorili na novih pesmih, a bi do konca sezone v svoj program radi spravili še kakšno novo. Pričakujemo, da se rokometna norija ne bo nehala, s tem pa bi pridobila tudi skupina, saj bi na tribuno prišlo še več navijačev.

Reprezentanca? Kako je z nogometom, rokometom, košarko?

Reprezentanco smo vedno pripravljeni spremljati povsod, tako doma kot v gosteh. V bližnji prihodnosti bomo za rokometno reprezentanco navijali na Kodeljevem, kjer bo reprezentanca odigrala junijski ciklus domačih tekem. Zagotovo bomo prisotni tudi na košarkarskem EP na Poljskem.

Vaše mnenje o navijaški sceni v rokometu?

Navijaška scena v rokometu je gnila. Sicer imajo določeni klubi navijače, ki so pa bolj nabijači oz. glasbene skupine. Sicer je to način navijanja večine rokometnih navijačev po Evropi, a taki uničujejo prave navijače. Na Kodeljevem bi se nas lahko recimo zbralo 200, pa se navijanja ne bi slišalo, če bi prišla manjša skupinica nasprotnih navijačev s 6 bobni in bi potem nabijala do onemoglosti. Ne razumemo, da se fani ne zavedajo, da ustvarjanje nevzdržnega hrupa ni navijanje in da to razbijanje moti tudi igralce in ostale navijače oz. gledalce. Poleg tega se takih skupin nikoli ne omenja kot dodatnega igralca na terenu, niti se ne govori o nekem peklenskem vzdušju. Kot da jih ni.
Zanimivo je, da smo na domači tekmi proti Kopru (tekmo si je bilo možno ogledati po TV) dosegli, da so navijačem Kopra prepovedali vnos bobnov. Sicer so bili navijači ogorčeni nad tem, a so na koncu sprejeli dejstvo in navijali za svoj klub. Priznati moram, da so navijali zelo všečno (jasno, za njihove okvire) in se zelo trudili. Če bi imeli na tekmi bobne, bi spet celotno tekmo poslušali nabijanje. Torej tudi fani zmorejo, problem je edino, da nočejo.

Pripravil: UltrasMagazin

Med druge članke smo dodali članek o tragediji na stadionu Hillsborough

Med druge članke smo dodali članek iz revije Radar o tragediji na nogometnem stadionu Hillsborough, kjer je leta 1989 umrlo 96 navijačev Liverpoola. Najdete ga tukaj. Prijetno branje!

Fanzin Ultras Sobota skupine Black Gringos

“Pri ustvarjanju fanzina smo ubrali malce drugačno pot kot Viole in Dragonsi”

Black Gringosi so, na našo željo, posredovali prvo in drugo številko fanzina Ultras Sobota. Nekaj več informacij o fanzinu smo lahko prebrali v intervjuju s skupino, ki smo ga objavili v sredo, 22. aprila:

Fotoultras.si: Na tekmi proti Olimpiji ste izdali prvo številko, na tekmi proti Krškemu pa že drugo številko fanzina Ultras Sobota. Kakšna je vaša ocena in namen fanzina?

BG: Namen fanzina Ultras Sobota je predvsem izobraževanje in poučevanje novih, mlajših članov, pa tudi starejši niso izvzeti. Predvsem jim želimo približati svet ultra navijača, da bodo vedeli, kaj to pomeni in da se bodo v skladu s tem skušali tudi obnašati.

BG: Imeli smo priložnost videti fanzine dveh slovenskih skupin (GD in VM). Ultras Sobota delamo na malce drugačen način, saj ne en ne drug ni bil tisto, kar smo mi želeli. Za začetek smo se odločili, da bo manj besedila, da bo več slik, risb, karikatur, da bralca bolj pritegnemo, še posebej mlade, nove ljudi. Pri VM Informatorju smo opazili, da čeprav je besedilo iz vidika ultras navijača odlično napisano, je vendarle vse preveč strnjeno in neprivlačno za oko in bralca, zato ga nekateri niso prebrali, ga odmetavali itd. Mi smo ubrali malce drugačno pot in mislim, da nam uspeva. Na zadnji tekmi proti Krškemu smo razdelili 150 fanzinov in skoraj nobenega ni bilo videti odvrženega na tleh. V bistvu bomo morali narediti še manjši ponatis, saj ga nekateri niso dobili, pa bi ga želeli imeti. Zaenkrat je fanzin stilsko in oblikovno še osiromašen, vendar bomo v prihodnjih številkah uredili tudi ta segment. Najbolj važno je, da doseže svojo sporočilnost in da pri bralcu dosežemo efekt, ki smo si ga želeli.

Posredovali so nam še nekaj dodatnih informacij:

BG: Vsebinsko se prva in druga številka razlikujeta v namenu. Vedeli smo, da bo tekma proti Olimpiji zelo dobro obiskana. Vprašanje je le bilo, ali se nas bo zbralo 100 ali 2 do 3-krat več. Prav tako smo vedeli, da se nam bodo priključili tako stari, nekdanji člani, kakor tudi novi, ki med nami še niso navijali. Problem prvih je bil, da jih večina navijaško gledano še vedno živi v letu 1995, medtem ko drugi nimajo praktično nobenih tovrstnih izkušenj. Tako smo poskušali v prvi številki vse staviti na to, da se nam jih večina priključi tudi na naslednji domači tekmi, da jih obdržimo čim dlje časa. Zato na prvi strani provokativno besedilo, v nadaljevanju pa nekaj najodmevnejših fotografij iz preteklih let in mesecev. Torej čim manj poučevanja, nakladanja, informacij, ki se težko berejo. Računali smo na nenormalno dobro vzdušje na tekmi, na dvoboj Gringosov in Dragonsov na tribunah. Temu smo želeli dodati samo piko na i, kar nam je glede na odziv ljudi, ki so dobili fanzin, tudi uspelo!

BG: Drugo številko smo pripravili že za tekmo proti Bonifiki, ki pa je potem zaradi Koprčanov odpadla. Na srečo so muraši na naslednjem gostovanju zmagali z 0:8 in obetal se je ponovno soliden obisk na severni tribuni. Že na tekmi proti Olimpiji smo videli kar nekaj izzivov, ki se jih bomo morali lotiti. Zato smo drugo številko namenili predvsem poučevanju. Besedilu smo dodali izvirne, privlačne risbe, ki smo jih izdelali prav za fanzin.

BG: Danes je informacij v primerjavi s preteklostjo neprimerno več, tempo življenja je preveč hiter in ljudje smo postali zelo selektivni. Kar nas ne pritegne na prvi pogled, običajno ne preberemo. Risbe, fotografije in naslovi so prvo, kar bralec pogleda. Če je to dovolj zanimivo, se odloči besedilo prebrati, ali ga vsaj preleteti. Po koncu obeh tekem vsi zainteresirani niso uspeli dobili fanzina, ker ga je prej zmanjkalo, redko kateri izvod je po tekmi obležal na tleh. Iz tega vidika nam je uspelo. Koliko časa bomo potrebovali, da uredimo tribuno v vseh vidikih, bomo še videli. Fanzin v tem smislu svojo nalogo opravlja odlično!

Lestvica devetih najboljših evropskih navijaških skupin

Italijani so izvedli obsežno raziskavo o najbolj ognjenih in nabolj zvestih navijaških skupinah stare celine. Svojih navijaških skupin niso uvrstili med devet najboljših, saj jim močno zamerijo, da na evropska gostovanja “vzhodno od Gorizie” sploh ne gredo, v zahodne destinacije pa se odpravijo šele od polfinala naprej, kar je ostalim navijaškim skupinam nepojmljivo.

Preberite celoten članek na športnih straneh hrvaškega Indexa.

V fotogalerijo sta bili dodani tekmi Jesenice : Olimpija in Mura05 : Krško

V fotogalerijo smo dodali dve tekmi, in sicer:

• Acroni Jesenice : Tilia Olimpija
• Mura05 : Krško

Zaželjeno je, da tudi vse ostale skupine pošiljate material za fotogalerijo (fotoultras.si@gmail.com). Le na ta način bodo vse skupine enakovredno zastopane, v nasprotnem bomo dodajali le slike, ki so naša last in iz tekem, na katerih smo bili fizično prisotni.

www.fotoultrras.si

Intervju – Black Gringos

Na klubskem nivoju v zadnjih letih skorajda nismo imeli stika z nobeno drugo slovensko navijaško skupino

Murskosoboška Fazanerija kljub nekajletnemu životarjenju Mure 05 v 3. in 2. ligi v očeh ostalih slovenskih ljubiteljev nogometa velja kot nogometu izredno privrženo okolje. Na tribune Fazanerije bi lahko spravili kar polovico prebivalcev mesta, ki so v preteklosti na derbijih proti Beltincem, Mariboru in Olimpiji pogosto res napolnili stadion. Zadnja odmevna tekma je bila odigrana 22. marca proti staremu rivalu Olimpiji. To je bila nova prelomnica Black Gringosov. Skupina, ki je vrhunec doživela že leta 1995, je namreč kljub zvestemu navijanju ob selitvi kluba v 3. ligo neprestano počasi, a zagotovo nazadovala. Imidž skupine se je dotaknil dna, tako na slovenski ultras sceni, kakor v domačem okolju med ostalimi ljubitelji nogometa. Vendar je odlična predstava proti Olimpiji celotno situacijo postavila na glavo, boljše povedano – nazaj na noge. Skupina trenutno doživlja novo pomlad, vendar je potrebno priznati, da bo za dolgoročni povratek Gringosov v vrh slovenske ultras scene potrebna predvsem konstantnost, svoje pa bodo morali prispevati tudi nogometaši Mure 05.

Skupina je nenadoma naredila ogromen skok. V preteklih letih niste naredili toliko kot sedaj v enem mesecu. Kaj se je dogajalo v ozadju pred tekmo proti Olimpiji in katere okoliščine so se naenkrat tako spremenile, da ste zmogli takšen napredek?

Zadnja večja prelomnica za skupino je bil izpad Mure v 3. SNL zaradi neizpolnjevanja finančnih obveznosti. Kljub temu, da je bil izpad v nižji rang tekmovanja velik udarec za navijače, smo najzvestejši ostali in bomo ostali tudi v prihodnje. Kljub zagnanemu začetku v 3. SNL skupina ni napredovala tako, kot smo si želeli. V bistvu se je zaradi slabih rezultatov začelo dogajati ravno obratno. Štiri leta životarjenja v nižjih ligah in uvrščanje v spodnje dele 2. SNL so zahtevali svoj davek. Ni bilo atraktivnih tekem, ni bilo nasprotnih navijaških skupin. Svoje so takrat dodali tudi nekateri igralci s svojim odnosom do kluba in navijačev ter pasivna uprava, tako da je prišlo celo do polletnega bojkota tekem in bojkota navijanja. Prišli smo dejansko do točke, ko je bila skupina na robu obstoja. Takrat se nas je zbralo nekaj, ki nismo želeli, da bi se zgodil črni scenarij, spet drugi so se umaknili, nekateri so ostali v ozadju. Začeli smo z rednimi tedenskimi sestanki in načrti, najprej za tekmo z Olimpijo, kasneje pa tudi bolj dolgoročno, za prihodnost. Razdelili smo si delo in stvar zaenkrat dobro funkcionira. Odločili smo se tudi za selitev iz kletke. Za napredek ni potrebno veliko, le pravi ljudje ter nekaj požrtvovalnosti, zagnanosti, volje ter seveda tudi denarja.

Odločili ste se zamenjati lokacijo na severni tribuni. Preselili ste se iz kletke na osrednji del tribune. Zanimiv bi bil povzetek plusov in minusov selitve.

Najenostavneje bi lahko rekli tako, da vse kar je bilo prej negativno, je zdaj pozitivno in obratno. Veliko ljudi ni hotelo v kletko. Niti žival noče biti v kletki, kaj šele človek, gre za psihološki odpor. Tam si v celoti izoliran, nadziran, kletka je dvignjena in ojačana, njena pozicija je v celoti gledano slaba, pogled na igrišče je slab. Edina pozitivna lastnost kletke je bila ta, da so tam bili res zbrani samo ljudje, ki so želeli navijati celotno tekmo. S preselitvijo smo to izgubili in pridobili nekaj ljudi, ki navijajo samo občasno in pa tudi tiste, ki bi navijali, pa v kletko niso hoteli. Možnosti za napredek v kletki enostavno več nismo videli, drugega kot selitev nam skoraj ni preostalo. Na tem delu tribune je vzdušje enostavno boljše, večje so možnosti za koreografije, večji je potencial, da pridobimo nove člane. Prišli smo v stik z navijaško razpoloženim delom publike. V selitvi smo videli možnost, da nekaj spremenimo. Zaenkrat kaže, da je bila odločitev o selitvi pravilna.

Velik korak naprej ste naredili tudi na izgledu tribune. S katerimi težavami se še vedno spopadate?

Izgled tribune smo glede na prejšnja leta zelo popravili, tako da sedaj lahko rečemo, da je soliden. Če smo iskreni sami do sebe, je bil izgled tribune pod nivojem in to skušamo sedaj spremeniti. So pa še vedno rezerve. Predvsem v aktivnosti ljudi pri navijanju in njihovi razporeditvi po tribuni pa tudi v oblačenju. Nekaj ljudi še vedno sedi, ali pa ne navijajo celotno tekmo, ampak le občasno. Kar se samega navijanja tiče, nam še vedno primanjkuje nekaj modernejših melodij in novih izvirnih besedil. To področje bomo morali dodati na prioritetno listo izboljšav, ki bi jih morali še izpeljati.

Katere nove navijaške artikle ste pripravili to spomlad?

Tudi na tem področju smo naredili konkreten korak naprej, če primerjamo situacijo s preteklimi leti. Dali smo tiskati nove transparente, izdelali so se dvodržnjaki, izdelale so se zastave na kolih različnih dimenzij, naredili smo nove bar šale, ki so bili razgrabljeni v 3-4 dneh in smo jih že dodatno naročili. Začeli smo izdajati svoj fanzin Ultras Sobota. Nekatere stvari opuščamo in skušamo slediti modernim stvarem, kolikor nam to finančno stanje pač dopušča. Planiramo še nekatere stvari, ampak veliko tega bo odvisno od financ.

Na tekmi proti Olimpiji ste izdali prvo številko, na tekmi proti Krškemu pa že drugo številko fanzina Ultras Sobota. Kakšna je vaša ocena in namen fanzina?

Namen fanzina Ultras Sobota je predvsem izobraževanje in poučevanje novih, mlajših članov, pa tudi starejši niso izvzeti. Predvsem jim želimo približati svet ultra navijača, da bodo vedeli, kaj to pomeni in da se bodo v skladu s tem skušali tudi obnašati.

Imeli smo priložnost videti fanzine dveh slovenskih skupin (GD in VM). Ultras Sobota delamo na malce drugačen način, saj ne en ne drug ni bil tisto, kar smo mi želeli. Za začetek smo se odločili, da bo manj besedila, da bo več slik, risb, karikatur, da bralca bolj pritegnemo, še posebej mlade, nove ljudi. Pri VM Informatorju smo opazili, da čeprav je besedilo iz vidika ultras navijača odlično napisano, je vendarle vse preveč strnjeno in neprivlačno za oko in bralca, zato ga nekateri niso prebrali, ga odmetavali itd. Mi smo ubrali malce drugačno pot in mislim, da nam uspeva. Na zadnji tekmi proti Krškemu smo razdelili 150 fanzinov in skoraj nobenega ni bilo videti odvrženega na tleh. V bistvu bomo morali narediti še manjši ponatis, saj ga nekateri niso dobili, pa bi ga želeli imeti. Zaenkrat je fanzin stilsko in oblikovno še osiromašen, vendar bomo v prihodnjih številkah uredili tudi ta segment. Najbolj važno je, da doseže svojo sporočilnost in da pri bralcu dosežemo efekt, ki smo si ga želeli.

Pogosto ste bili deležni kritik, da se vas zbere samo 30 ali še manj. Kako gledate na te kritike in kakšen bi bil vaš odgovor?

Kritike so po eni strani upravičene, po drugi spet ne. Nekatere skupine, ki so bile in ki so se še vedno primorane voziti po vaseh 2. in 3. SNL, navijati na tekmah brez nasprotnih navijačev, bi to lahko razumele. Spet druge, ki se še niso, ali pa se nikoli ne bodo znašle v podobnem položaju, nas ne morejo obsojati, dokler tega ne izkusijo na lastni koži. Poleg tega je Murska Sobota majhno mesto, 10-krat manjše od Maribora, 20-krat manjše od Ljubljane. Ampak naj to ne bo izgovor za slabo stanje zadnjih let. Več kot velikost mesta in prebivalstvo imata s številko opraviti tradicija in mentaliteta. Obstajajo skupine, predvsem v tujih državah, kjer je navijaštvo dosti bolj razvito, ki so aktivne v nižjih ligah in so res na nivoju skupin iz prvih lig (ali celo boljše), ampak to je bolj izjema kot pravilo (npr. Taurunum Boys Zemun, Demoni Pula itd.). Je pa to bistvo ultra stila navijaštva, vsaj bilo bi naj tako. Take navijaške skupine bi nam morale biti vzor.

V kakšnih odnosih ste z ostalimi slovenskimi skupinami?

Na klubskem nivoju v zadnjih letih skorajda nismo imeli stika z nobeno drugo slovensko navijaško skupino (razen zadnje leto). Prijateljskih odnosov nimamo z nobeno slovensko skupino. Obstajajo prijateljstva s posameznimi člani drugih skupin, a to ostajajo zgolj osebna prijateljstva posameznikov in nič več. So pa bile v Murski Soboti vedno privlačne tekme z Mariborom in Olimpijo, oz. prihod Viol in Dragonsov. Na klubskem nivoju imajo primat sovražne skupine Gorgone Lendava, še posebej po zadnjih provokacijah. Kadar gre za reprezentančne tekme, so vsa sovraštva pozabljena, takrat navijamo za Slovenijo.

Tudi na domačih tekmah reprezentance ste solidno zastopani in aktivni. Kako ocenjujete tekme na tribunah mariborskega Ljudskega vrta?

Vzdušje v Ljudskem vrtu je odlično. Takšno kot si ga reprezentanca tudi zasluži. Tudi v Celju, kjer je bilo vzdušje slabo, smo bili vedno prisotni. Udeležujemo se vsake domače tekme, pa naj bo prijateljska ali kvalifikacijska. Tekem se udeležujemo v takem številu, kot nam je namenjeno kart, torej 30. Šibka točka so reprezentančna gostovanja, kamor se žal že dolgo nismo odpravili, predvsem (spet) iz finančnih razlogov. Bomo pa v prihodnosti delali tudi na tem področju.

Jutri intervju s skupino Black Gringos

Jutri, v sredo, preberite intervju s skupino Black Gringos, ki je v zadnjem mesecu dni napovedala vrnitev v vrh slovenske ultras scene. Kaj se je dogajalo v ozadju v tednih pred tekmo proti Olimpiji, kakšne odnose imajo z ostalimi slovenskimi skupinami, zakaj so se odločili za selitev iz kletke na osrednji del severne tribune, kateri so novi navijaški rekviziti in še več aktualnih zadev jutri na fotoultras.si.

Kotiček za navijače (KZN)

Kako patetično zvenijo besede kotiček za navijače, če si jih zamislimo kot del kakšne revije, časopisa, internetne strani. Kot da so navijači kakor klošarji ljudje iz obrobja družbe, pobarvani klovni, ki skačejo po tribunah slovenskih igrišč in dvoran, najstniki, ki ne morejo odrasti. Dajmo, namenimo tem navijačem tam en kotiček nekje v naši reviji.

Ampak tisti Kotiček za navijače, o katerem govorimo tokrat, je nekaj drugega. Starejšim bralcem ga ni potrebno opisovati. Tisti, ki smo pred petnajst in več leti ob dnevih izida Ekipe pogosto znali vstati tudi tri ure prej kot bi sicer, samo da nam ne razprodajo Ekipe (po super derbijih se je dogajalo tudi to), oziroma da čimprej vidimo fotografije in komentarje včerajšnjega navijanja. Prebrati izvod Ekipe pri kolegu je bilo premalo, Ekipa in Kotiček za navijače sta bila artikla, ki si ju moral kupiti in shraniti. Z današnje perspektive lahko Kotiček za navijače primerjamo s sloganom promocije kreditnih kartic – neprecenljivo. Hkrati pa smo lahko prepričani, da mlade generacije tega ne bodo doumele. Takrat je bil Kotiček vir informacij, spomin, sredstvo komuniciranja z ostalimi navijači in še in še. Danes so na voljo različni kanali za informiranje (številne športne in navijaške internetne strani, takšni in drugačni forumi, youtube, televizija, časopisi, revije …) in fotografija ali informacija o navijanju navijaške skupine je neprimerljivo manj vredna kot nekoč. Spomnimo – nekoč smo imeli na razpolago samo Kotiček za navijače oziroma Ekipo. Nekaj malega so znale dodati tudi Sportske novosti, občasno tudi lokalni časopisi, ampak Ekipa in Sportske novosti sta bila v tem smislu dva različna svetova. Decembra 1991 je Ekipa prvič uvedla Kotiček za navijače. Najprej na eni strani, potem na dveh, vmes tudi treh, pa spet na eni strani. Sčasoma je Kotiček dobil tudi svojega urednika, stvari so se spreminjale in nazadnje je Kotiček izginil iz Ekipe; takrat, ko razlogov zanj skorajda več ni bilo. Vsaj ne na način in v obliki, kakršen je postal. Bolj točno povedano – takšni so postali navijači in je bil Kotiček le pristno ogledalo celotne navijaške scene in ljudi, ki so jo ustvarjali.

Tudi takrat se je moral Kotiček (v nadaljevanju besedila KZN) spopadati z isto težavo kot danes moderatorji navijaških forumov. Le da takrat še nismo poznali internetnih huliganov. Vlogo današnjih moderatorjev na forumih so takrat opravljali uredniki Ekipe. Vsaka navijaška skupina je ponujala svojo resnico, kaj se je zgodilo na tribunah ali na bližnjih ulicah – ta segment se glede na takratne čase do danes ni spremenil. Na srečo pa nam danes ni potrebno prebirati takrat popolnoma neizvirnih »navijaških šaljivcev«, ki so se kot po tekočem traku začeli pojavljati v KZN.

Danes je vsakomur dana možnost, da iz tekme prinese spomin v obliki fotografije ali video posnetka, saj te možnosti ponujajo mobilni telefoni. V takratnih časih je bilo posneti kvalitetno fotografijo navijačev prava redkost. Z izjemo Ekipe so večinoma v medije prodrle le fotografije navijačev v črni kroniki. Imeti v tistih časih fotoaparat z možnostjo zooma je bila prava redkost. In KZN je ponujal ravno to. Sicer v črnobeli varianti, ampak vseeno, včasih, redkokdaj tudi v barvah in to kar na naslovnici.

Takrat so bili spomini na navijaške izgrede iz tekem med večnimi nasprotniki različnih narodnosti v nekdanji Jugoslaviji še izredno sveži. Spopadi Bad Blue Boysov in Delij na Maksimiru, prevračanje avtomobilov z »napačnimi« registrskimi tablicami v morje v Splitu, neprešteti polomljeni avtomobili in kosti širom takratne Jugoslavije … Tudi Ekipa si je prizadevala, da bi pomagala soustvariti navijače s športnim, kulturnim obnašanjem. Danes se to zdi najmanj smešno in naivno. Tudi do organiziranja sestanka slovenskih navijaških skupin na pobudo Ekipe je prišlo. Vendar so hitro ugotovili, da iz te moke ne bo kruha. Ne glede na to pa je tudi s takimi poskusi KZN vse bolj postajal osrednja navijaška preokupacija. In ta njegov sloves še do današnjih dni ni pozabljen. O KZN-ju bi lahko pisali v nedogled, vsaka nova številka Ekipe je bila nova zgodba pa hkrati tako enaka vsem prejšnjim.

Legendarni KZN je danes le še lep spomin. Prva številka KZN-ja je bila javnosti predstavljena 3. decembra 1991.

Novosti v prihajajočem tednu

Ekipa fotoultras.si se po dobrem tednu dopusta v tujini vrača. V tednu, ki je pred nami, pripravljamo več člankov. Za začetek – jutri, v ponedeljek, legendarni KZN – Ekipin Kotiček za navijače, nadaljevali bomo s pogovorom s skupino Black Gringos … Pripravljamo pogovore tudi z drugimi skupinami, seveda pa pri tem računamo na sodelovanje vseh skupin. Še vedno je aktualen poziv za vse zainteresirane, ki želijo postati del ekipe fotoultras.si, da nas čimprej kontaktirajo.

Ekipa fotoultras.si

Intervju – Viole Maribor

V prihodnosti se obeta strožji režim razdeljevanja vstopnic za jug

Današnji sogovornik so Viole Maribor, vendar izključno na temo navijanja na tekmah reprezentance Slovenije. Po preselitvi tekem iz Arene Petrol na Ljudski vrt je navijanje spet doseglo vrhunec. Res je, da se tekma od tekme razlikuje, vendar za zadnjo domačo tekmo proti Češki lahko rečemo, da je bila oddelana vrhunsko. Številne pohvale so prišle tudi iz strani čeških huliganov in ultrasov. Vendar nobena tekma ne mine, da ne bi prihajalo do neželenih situacij – v tem s svojimi osladnimi in neokusnimi predstavami prednjačijo indijanci, klovni, fani in kar je še tega, spet pa ni šlo brez iskric med ultrasi. Kakšna je ocena Viol? Ali se za prihodnost obetajo spremembe?

Ocena Viol reprezentančnih tekem v Mariboru?

Tekme so po pričakovanju dobro oddelane. V bistvu se je pojavilo dosti manj negativne enegrije usmejene proti vodstvu NZS, kot je velika večina ljudi pričakovala v stilu parole proti NZS zaradi odnosov in izjav iz preteklosti, pirotehnika, prekinitve … Sicer pa Viole nikoli nismo imele nič proti igranju tekem reprezentance v Ljubljani. Tako bo tudi v bodoče.

Kako ocenjujete izgled tribune juga (transparenti, navijanje, pesmi, opremljenost navijačev z navijaškimi rekviziti – šali, zastave …)? Načrtujete kaj konkretnega na tem področju?

Nekih sprememb ne načrtujemo, saj če pogledamo velikost južne tribune (kapaciteta: 2000) in če pogledamo kakšna je slovenska navijaška scena, potem je res nerealno pričakovati 2000 ultrasov, ljudi, ki so “noter”, na tribuni. Glede na to, da je v večini navijaško bolj razvitih državah scena na reprezentančnih tekmah v kurcu, potem smo lahko zadovoljni z izgledom naše tribune na domačih tekmah. Mogoče bi bilo vse drugače, če bi bile Viole skopuške na reprezentančnih tekmah glede vstopnic, ampak tisti, ki vedo, kako so se vstopnice delile, vedo, da temu ni tako, zato pa je toliko indijancev na jugu. Mogoče je to edina stvar, na katero bomo v bodoče bolj rigorozno gledali in jo sankcionirali.

Gostovanja na reprezentančnih tekmah niso oddelana niti približno s tako kvaliteto kot domače tekme. Kakšno je dejansko stanje na slovenskem delu tribun v tujini in kaj bi bilo potrebno storiti za izboljšanje tega segmenta?

Gostovanja so res s strani slovenskih navijačev kolektivno gledano katastrofalno oddelana. Še teh malo ljudi, ki pridejo, se pojavijo samo zaradi ene ponovne pozitivne klime, ki se je pojavila okoli reprezentance (par dobrih rezultatov in evforija je tu), kar se pa tiče Viol in gostovanja reprezentance, pa mislimo, da jih nikoli nismo tako dobro in konstantno delali kot zadnjih par let. Na gostovanjih je vedno najmanj tričetrt ljudi indijancev, družin, sponzorjev, kurcev palcev, ki nimajo veze z vezo. Pojavijo se tam oblečeni kot v cirkusu in hočejo promovirati našo državo kot Katja Koren v najboljših časih.

Zopet bom naredil primerjavo z drugimi državami. Tudi pri njih (večini) situacija ni boljša, razen da so gostovanja dosti, dosti številčnejša kot pri slovenskih navijačih. Mislim, da ne obstaja nek recept, kako kaj izboljšati, saj tudi če si z vsemi dober, boš pridobil največ 20-30 ljudi več, kar pa mislim, da se ne bi opazilo.

Viole pravite “naša tribuna – naša pravila.” Do katerih situacij je prihajalo na jugu na reprezentančnih tekmah s strani ostalih ultrasov in indijancev, ki so vas zmotile?

Do sedaj ni prišlo do nekih spornih ali konfliktnih situacij na jugu, tako da “naša tribuna-naša pravila” velja tudi v praksi. Da pa je temu tako, bomo dokazali na naslednji tekmi slovenske reprezentance v Mariboru, ko se bo definitivno moralo spremeniti dosti stvari glede vstopnic.

Kako ste ukrepali do sedaj in kako mislite ukrepati v prihodnosti, da drugi navijači ne bi rušili vaših pravil?

Vemo, da ne obstaja nobena skupina pri nas, ki bi si upala ta pravila na našem stadionu rušiti. Do sedaj je bilo vse v redu in prepričani smo, da bo tako tudi v bodoče. Malo čudno se sliši, ampak prepričani smo, da lahko na kateri koli drugi slovenski tribuni prilagajamo naša pravila, ne samo na naši, ampak to so že skrajnosti.

Katere slovenske navijaške skupine v Mariboru niso dobrodošle? Kako bi se končal njihov izlet, če bi se na jugu vseeno pojavili organizirano?

Viole nismo nobeni navijaški skupini prepovedali vstopa na južno tribuno zaradi tega, ker so iz Ljubljane ali Celja. Vsi smo Slovenci, ampak res je poglavje za sebe, koliko ima kdo od teh, ki ne pride po karte masla na glavi iz preteklosti oziroma kakšna jajca ima srečati se z včerajšnjimi in jutrišnjimi sovražniki. Torej se mora vsak zavedati svoje odgovornosti, ne samo Viole. Tudi drugi slovenski navijači so si ustvarili mnenje o nekaterih naših navijačih in njihovih izdajah glede reprezentančnih tekem. To se je nazadnje tudi dokazalo v Belfastu, ko je bilo par članov Green Dragonsov vrženih iz tribune slovenskih navijačev. Da se izognemo takih scen v bodoče na slovenski tribuni, je pametno, da se vsi ti prepoznajo in tako kot do zdaj ostanejo doma, ali na kakem drugem sektoru, ki jim zagotovo ni tuj.

Naslednja stran »